Habakuk 1 Hurrengoa →
1 2 3

Prerok se pritožuje

1 Izrek, ki ga je v videnju prejel prerok Habakúk.
*
2 Doklej, Gospod, bom klical na pomoč
in ne boš poslušal,
vpil k tebi zaradi nasilja
in ne boš pomagal?
3 Zakaj mi daješ gledati zlo
in opazuješ stisko?
Pred menoj sta pustošenje in nasilje,
zato vstaja pritožba in se vzdiguje spor.
4 Zaradi tega odmira postava
in pravica ne pride do konca,
kajti krivični vklepa pravičnega,
zato prihaja na dan popačena sodba.

Bog odgovarja

5 Ozrite se po narodih in poglejte,
začudite se in strmite!
Kajti v vaših dneh bom opravil delo;
ne bi verjeli, če bi kdo pripovedoval.
6 Kajti glejte, vzdignil bom Kaldejce,
trpko in urno ljudstvo,
ki prehodi zemeljske daljave,
da se polasti domov, ki niso njegovi.
7 Grozno in strašno je,
njegova pravica in njegov ponos izhajata iz njega.
8 Njegovi konji so hitrejši kakor panterji,
urnejši kakor stepski volkovi.
Njegovi konjeniki vihrajo,
njegovi konjeniki prihajajo od daleč,
priletijo kakor orel, hiter za žrtje.
9 Sleherni prihaja za nasilje,
ves njegov obraz je iztegnjen,
ujetnike kopiči kakor pesek.
10 Norčuje se iz kraljev,
oblastniki so mu v posmeh.
Smeje se vsaki trdnjavi,
naredi nasip in jo zavzame.
11 Potem se vrtinči kakor veter in gre dalje,
pregreši se: ta njegova moč postane njegov bog.

Prerok se ponovno pritožuje

12 Mar nisi ti od nekdaj, Gospod?
Moj Bog, moj Sveti, nočemo umreti!
O Gospod, postavil si ga, da bi sodil,
nastavil si ga kot skalo, da bi opominjal.
*
13 Tvoje oči so preveč čiste, da bi videl hudobijo,
na zatiranja ne moreš gledati:
zakaj torej gledaš varljivce
in molčiš, ko krivični požira pravičnejšega od sebe?
14 Ti delaš, da so ljudje kakor ribe v morju,
kakor laznina, ki nima vladarja.
15 Vse jih vzdiguje s trnkom,
jih spravlja v svojo vršo
in jih zbira v svoj sak,
zato se veseli in raduje.
16 Zato opravlja klavne daritve svoji vrši
in zažiga kadilo svojemu saku,
kajti po njima je obilen njegov delež
in bogat njegov živež.
17 Toda ali sme brez konca prazniti svojo vršo,
ubijati narode brez prizanašanja?