← Anterior Modrost 19
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

Prehod skozi Rdeče morje

1 Brezbožnike pa je srd brez usmiljenja stiskal do konca,
zakaj Bog je že vnaprej vedel tudi za njihovo poznejše ravnanje,
*
2 da jim bodo najprej pustili oditi
in jih celo silili, naj se odpravijo,
potem pa si bodo premislili in se pognali za njimi.
3 In res, medtem ko so še obhajali obredno žalovanje
in vzdihovali na grobovih umrlih,
so že zasnovali drugo brezumno misel:
kot ubežnike so začeli zasledovati tiste, ki so jih prej prosili, naj odidejo.
4 V to skrajnost jih je pač gnala zaslužena nujnost,
ki je tudi povzročila, da so pozabili, kar so prestali,
da bi tako dopolnili kazen, ki je še manjkala njihovim mukam,
5 in da bi tvoje ljudstvo doživelo čudovito potovanje,
oni pa našli nenavadno smrt.
6 Zakaj vse stvarstvo je bilo v svojem bistvu spet oblikovano na novo;
pokorilo se je tvojim ukazom,
da bi bili tvoji otroci ohranjeni nepoškodovani.
7 Videlo se je, kako oblak zakriva tabor,
kako se dviga suha zemlja, kjer je bila prej voda;
skozi Rdeče morje je nastala pot brez ovir
in iz silovitega valovja zeleneča poljana,
8 čez katero so šli varovanci tvoje roke kot en narod
in strmeli v čudovita znamenja.
9 Bili so kakor konji na paši,
skakali so kakor jagenjčki
in slavili tebe, Gospod, svojega rešitelja.
10 Še so namreč imeli v spominu, kar so bili doživeli na tujem,
kako je namesto živali zemlja kotila komarje,
kako je namesto vodnih živali reka izbruhala polno žab.
11 Pozneje so zagledali celó novo vrsto ptic,
ko jih je poželenje nagnalo, da so zahtevali okusna jedila.
12 V potešitev so jim namreč od morja priletele prepelice.

Primerjava Egipčanov in Sódomcev

13 Grešnikov pa kazen ni doletela,
ne da bi jih bile prej posvarile silovite strele.
Sicer so zaradi svoje hudobije upravičeno trpeli,
saj so do tujcev gojili posebno hudo sovraštvo.
14 Oni so res odrekli gostoljubje prišlecem, katerih niso poznali,
toda ti so zasužnjili goste, svoje dobrotnike.
15 To pa še ni vse. Proti onim bo res vpeljana preiskava,
ker so tujce sprejeli sovražno.
16 Ti pa so jih slovesno sprejeli,
potem pa, ko so že uživali enake pravice,
so jih začeli mučiti z neznosnimi napori.
17 Tudi slepota jih je udarila,
prav kakor tiste pred vrati pravičnega.
Ko so bili ujeti v zevajočo temo,
je vsak skušal najti pot skozi lastna vrata.

Usklajevanje prvin

18 Prvine so se med seboj usklajevale,
prav kakor na harfi glasovi spreminjajo značaj ritma,
a vselej ohranjajo svoj zven.
To se da razločno videti, če se ozremo na vse, kar se je zgodilo.
19 Kopenske živali so se namreč spremenile v vodne,
plavajoče so se splazile na kopno,
20 ogenj je v vodi ohranil svojo moč,
voda pa je pozabila na svojo gasilno zmožnost.
*
21 Nasprotno pa plameni niso mogli uničiti
mesa hitro minljivih živali, ki so se plazile med njimi,
in niso mogli stopiti lahko topljive, ledu podobne nebeške hrane.

Hvalnica

22 Zares, Gospod, v vsem si poveličal in proslavil svoje ljudstvo;
v nobenem času in kraju mu nisi odrekel svoje navzočnosti.