1 Makabejci 1 — SSP3

1 Makabejci 1 Siguiente →

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Kraljestvo Aleksandra Vélikega

¹ Aleksander, Filipov sin, Makedonec, je izšel iz dežele Kitéjcev. Potolkel je Dareja, kralja Perzijcev in Medijcev, ter zavladal na njegovem mestu, in sicer najprej v Grčiji. ^* ² Izbojeval je veliko vojn, zavzel številne trdnjave in pobil kralje zemlje. ³ Pognal se je do kraja sveta, oplenil številna ljudstva in zemlja je obnemela pred njim. Od tega se mu je srce prevzelo in napihnilo. ⁴ Zbral je zelo močno vojsko in zavladal deželam, ljudstvom in kraljem, da so mu morali plačevati davek. ⁵ Toda potem se je zgrudil na posteljo in spoznal, da bo moral umreti. ⁶ Sklical je svoje najvišje častnike, ki so mu bili tovariši od mladih let, in še za življenja razdelil svoje kraljestvo mednje. ⁷ Aleksander je umrl, potem ko je vladal dvanajst let. ⁸ Njegovi častniki so prevzeli oblast, vsak v svoji deželi. ⁹ Vsi so se po njegovi smrti okronali za kralje, za njimi pa njihovi sinovi dolgo vrsto let. Ti so namnožili gorje na zemlji.

Judje prevzemajo poganske običaje

(2 Mkb 4,7–17)

¹⁰ Iz njih je pognala grešna korenina, Antíoh Epifan, sin kralja Antíoha. Prej je bil talec v Rimu, zavladal pa je v letu 137 grškega kraljestva. ^* ¹¹ V tistih dneh so nastopili v Izraelu izdajalci in zapeljali mnoge, rekoč: »Dajmo, sklenimo zavezništvo z narodi, ki živijo okrog nas, kajti odkar smo se ločili od njih, smo si nakopali veliko hudega.« ^* ¹² Ta predlog jim je bil všeč ¹³ in nekateri iz ljudstva so bili voljni stopiti pred kralja. Ta jim je dal dovoljenje, da si prevzamejo postave nevernikov. ^* ¹⁴ In tako so si postavili v Jeruzalemu telovadnico, kakor je to v navadi pri nevernikih, ¹⁵ si dali obnoviti prednjo kožico, odpadli od svete zaveze, se pomešali z neverniki in se prodali, da bi počenjali zlo.

Antíoh v Egiptu

¹⁶ Ko je Antíoh videl, da se mu je kraljestvo utrdilo, je napravil načrt, da bi zagospodoval Egiptu in tako vladal dvema kraljestvoma. ¹⁷ V Egipt je vdrl z močno vojsko, z vozovi in s sloni, s konjeniki in z velikim ladjevjem. ¹⁸ Tam se je spustil v boj z egiptovskim kraljem Ptolemejem. Ptolemej se je umaknil pred njim, se pognal v beg, in padlo je veliko ranjencev. ¹⁹ Egiptovska utrjena mesta so padla in Antíoh je oplenil Egipt.

Antíoh izropa jeruzalemski tempelj

(2 Mkb 5,11–17)

²⁰ Potem ko si je podvrgel Egipt, se je leta 143 vrnil. Nato se je usmeril proti Izraelu in šel s silno vojsko nad Jeruzalem. ^* ²¹ V svoji objestnosti je stopil v tempelj in vzel zlati oltar, svečnik z vsemi pridatki, ²² mizo in položene hlebe, posode za pitne daritve, skodelice, zlate kadilnice, zagrinjalo in vence. Kar zadeva zlato okrasje na tempeljskem pročelju, ga je dal v celoti iztolči. ²³ Vzel je tudi srebro, zlato, dragoceno posodo. Prav tako je segel po skritih zakladih, kar jih je našel. ²⁴ In ko je nagrabil vsega, je odšel v svojo deželo.
Za sabo je pustil pokol
in skrajno objestne izjave.
²⁵ Velika žalost se je zgrnila nad Izraela v vsakem njegovem kraju,
²⁶ veljaki in starešine so zastokali,
dekleta in fantje so shirali,
ženskam je lepota zvenela.
²⁷ Sleherni ženin je zapel žalno pesem,
nevesta je žalovaje sedela v svoji spalnici.
²⁸ Dežela se je stresla zaradi svojih prebivalcev
in vsa Jakobova hiša se je odela v sramoto.

Gradnja trdnjave v Jeruzalemu

(2 Mkb 5,24–26)

²⁹ Po dveh letih je kralj poslal v judovska mesta uradnika, da je pobiral davke, sam pa je prišel z močno vojsko v Jeruzalem. ³⁰ Prebivalcem je zvijačno govoril o miru in so mu verjeli. Potem pa je nenadoma planil nad mesto, mu zadal hud udarec in pobil veliko ljudi v Izraelu. ³¹ Mesto je oplenil, ga zažgal in mu razdejal hiše in obzidje. ³² V sužnost so odpeljali žene in otroke ter odgnali živino. ³³ Davidovo mesto so obdali z visokim in mogočnim obzidjem in z močnimi stolpi ter ga spremenili v trdnjavo. ³⁴ Vanjo so namestili divjo posadko, zločinske ljudi, in se utrdili v njej. ^* ^* ³⁵ Nanosili so tja orožja in živeža ter spravili tam plen, ki so ga nabrali v Jeruzalemu. Tako so postali grozeča nevarnost.
^* ³⁶ Iz zasede so ogrožali svetišče
in postali zločest nasprotnik Izraelu za vselej.
³⁷ Okrog svetišča so prelivali nedolžno kri
in oskrunili sveti kraj.
³⁸ Zaradi njih so prebivalci Jeruzalema pobegnili
in mesto je postalo naselbina tujcev.
Postalo je tuje lastnim otrokom
in njihovi sinovi so ga zapustili.
³⁹ Njegovo svetišče je bilo opustošeno kakor puščava,
njegovi prazniki so se spremenili v žalovanje,
njegove sobote v sramotenje,
njegova čast v zaničevanje.
⁴⁰ Kakršna je bila prej njegova slava, takšna je bila potem njegova nečast.
In njegova veličina se je spremenila v žalovanje.

Antíoh prepove judovsko vero

(2 Mkb 6,1–11)

⁴¹ Kralj je izdal ukaz, naj se v vsem njegovem kraljestvu vsi prebivalci stopíjo v en narod ⁴² in naj se vsak odpove svojim posebnostim. Vsi narodi so se podredili kraljevemu ukazu. ^* ⁴³ Celo mnogi v Izraelu so voljno sprejeli njegovo bogoslužje, žrtvovali so malikom in skrunili soboto. ⁴⁴ Kralj je tudi poslal v Jeruzalem in v judovska mesta odposlance s pismi, naj se oprimejo navad, ki so bile tuje deželi, ⁴⁵ naj odpravijo iz templja žgalne, klavne in pitne daritve, naj skrunijo sobote in praznike, ⁴⁶ naj onečastijo svetišče in posvečene osebe, ^* ⁴⁷ naj postavijo oltarje, gaje in svetišča malikom, naj žrtvujejo prašiče in nečiste živali, ⁴⁸ naj pustijo svoje sinove neobrezane, sami pa naj se vdajajo vsakršni nečistosti in gnusobi; ⁴⁹ tako bi pozabili na postavo in spremenili vse njene predpise. ⁵⁰ Kdor se ne bo ravnal po kraljevem ukazu, naj bo usmrčen. ⁵¹ Takšne predpise je dal vsemu svojemu kraljestvu. Nad celotnim prebivalstvom je postavil nadzornike in ukazal, naj vsako judovsko mesto po vrsti žrtvuje. ⁵² Mnogi iz ljudstva – namreč vsi, ki so zavračali postavo – so se jim pridružili. Prizadeli so gorje deželi ^* ⁵³ in prisilili Izraela, da se je skrival, kjer je le našel zatočišče. ⁵⁴ Na petnajsti dan kisléva v letu 145 je kralj dal postaviti na žgalnem oltarju gnusobo opustošenja. Tudi naokrog po Judovih mestih so postavili oltarje. ^* ⁵⁵ Na hišnih vratih in na trgih so sežigali kadilo. ⁵⁶ Če so našli kje knjige postave, so jih raztrgali in vrgli v ogenj. ⁵⁷ Če pa so našli pri kom knjigo zaveze in če se je kdo držal postave, je bil po kraljevem ukazu usmrčen. ⁵⁸ Pritiskali so na Izraela in se znašali nad vsemi, ki so jih od meseca do meseca izsledili po mestih. ⁵⁹ Petindvajseti dan meseca so žrtvovali na oltarju, ki so ga postavili nad žgalnim žrtvenikom. ⁶⁰ Žene, ki so obrezale svoje otroke, so po kraljevem ukazu usmrtili, ⁶¹ njihove otroke pa so jim obesili na vrat: prav tako so pomorili njihove sorodnike in tiste, ki so se dali obrezati. ⁶² Vendar pa so mnogi v Izraelu ostali trdni in so neomajno odklanjali, da bi jedli kaj nečistega. ⁶³ Rajši so šli v smrt, kakor da bi se oskrunili z jedmi in onečastili sveto zavezo. In tako so umrli. ⁶⁴ Hudo divjanje je šlo čez Izrael. ^*