1 Makabejci 1
Siguiente →
Kraljestvo Aleksandra Vélikega
1 Aleksander, Filipov sin, Makedonec, je izšel iz dežele Kitéjcev. Potolkel je Dareja, kralja Perzijcev in Medijcev, ter zavladal na njegovem mestu, in sicer najprej v Grčiji. * 2 Izbojeval je veliko vojn, zavzel številne trdnjave in pobil kralje zemlje. 3 Pognal se je do kraja sveta, oplenil številna ljudstva in zemlja je obnemela pred njim. Od tega se mu je srce prevzelo in napihnilo. 4 Zbral je zelo močno vojsko in zavladal deželam, ljudstvom in kraljem, da so mu morali plačevati davek. 5 Toda potem se je zgrudil na posteljo in spoznal, da bo moral umreti. 6 Sklical je svoje najvišje častnike, ki so mu bili tovariši od mladih let, in še za življenja razdelil svoje kraljestvo mednje. 7 Aleksander je umrl, potem ko je vladal dvanajst let. 8 Njegovi častniki so prevzeli oblast, vsak v svoji deželi. 9 Vsi so se po njegovi smrti okronali za kralje, za njimi pa njihovi sinovi dolgo vrsto let. Ti so namnožili gorje na zemlji.Judje prevzemajo poganske običaje
10 Iz njih je pognala grešna korenina, Antíoh Epifan, sin kralja Antíoha. Prej je bil talec v Rimu, zavladal pa je v letu 137 grškega kraljestva. * 11 V tistih dneh so nastopili v Izraelu izdajalci in zapeljali mnoge, rekoč: »Dajmo, sklenimo zavezništvo z narodi, ki živijo okrog nas, kajti odkar smo se ločili od njih, smo si nakopali veliko hudega.« * 12 Ta predlog jim je bil všeč 13 in nekateri iz ljudstva so bili voljni stopiti pred kralja. Ta jim je dal dovoljenje, da si prevzamejo postave nevernikov. * 14 In tako so si postavili v Jeruzalemu telovadnico, kakor je to v navadi pri nevernikih, 15 si dali obnoviti prednjo kožico, odpadli od svete zaveze, se pomešali z neverniki in se prodali, da bi počenjali zlo.Antíoh v Egiptu
16 Ko je Antíoh videl, da se mu je kraljestvo utrdilo, je napravil načrt, da bi zagospodoval Egiptu in tako vladal dvema kraljestvoma. 17 V Egipt je vdrl z močno vojsko, z vozovi in s sloni, s konjeniki in z velikim ladjevjem. 18 Tam se je spustil v boj z egiptovskim kraljem Ptolemejem. Ptolemej se je umaknil pred njim, se pognal v beg, in padlo je veliko ranjencev. 19 Egiptovska utrjena mesta so padla in Antíoh je oplenil Egipt.Antíoh izropa jeruzalemski tempelj
20 Potem ko si je podvrgel Egipt, se je leta 143 vrnil. Nato se je usmeril proti Izraelu in šel s silno vojsko nad Jeruzalem. * 21 V svoji objestnosti je stopil v tempelj in vzel zlati oltar, svečnik z vsemi pridatki, 22 mizo in položene hlebe, posode za pitne daritve, skodelice, zlate kadilnice, zagrinjalo in vence. Kar zadeva zlato okrasje na tempeljskem pročelju, ga je dal v celoti iztolči. 23 Vzel je tudi srebro, zlato, dragoceno posodo. Prav tako je segel po skritih zakladih, kar jih je našel. 24 In ko je nagrabil vsega, je odšel v svojo deželo.Za sabo je pustil pokol
in skrajno objestne izjave.
25 Velika žalost se je zgrnila nad Izraela v vsakem njegovem kraju,
26 veljaki in starešine so zastokali,
dekleta in fantje so shirali,
ženskam je lepota zvenela.
27 Sleherni ženin je zapel žalno pesem,
nevesta je žalovaje sedela v svoji spalnici.
28 Dežela se je stresla zaradi svojih prebivalcev
in vsa Jakobova hiša se je odela v sramoto.
Gradnja trdnjave v Jeruzalemu
29 Po dveh letih je kralj poslal v judovska mesta uradnika, da je pobiral davke, sam pa je prišel z močno vojsko v Jeruzalem. 30 Prebivalcem je zvijačno govoril o miru in so mu verjeli. Potem pa je nenadoma planil nad mesto, mu zadal hud udarec in pobil veliko ljudi v Izraelu. 31 Mesto je oplenil, ga zažgal in mu razdejal hiše in obzidje. 32 V sužnost so odpeljali žene in otroke ter odgnali živino. 33 Davidovo mesto so obdali z visokim in mogočnim obzidjem in z močnimi stolpi ter ga spremenili v trdnjavo. 34 Vanjo so namestili divjo posadko, zločinske ljudi, in se utrdili v njej. * * 35 Nanosili so tja orožja in živeža ter spravili tam plen, ki so ga nabrali v Jeruzalemu. Tako so postali grozeča nevarnost.* 36 Iz zasede so ogrožali svetišče
in postali zločest nasprotnik Izraelu za vselej.
37 Okrog svetišča so prelivali nedolžno kri
in oskrunili sveti kraj.
38 Zaradi njih so prebivalci Jeruzalema pobegnili
in mesto je postalo naselbina tujcev.
Postalo je tuje lastnim otrokom
in njihovi sinovi so ga zapustili.
39 Njegovo svetišče je bilo opustošeno kakor puščava,
njegovi prazniki so se spremenili v žalovanje,
njegove sobote v sramotenje,
njegova čast v zaničevanje.
40 Kakršna je bila prej njegova slava, takšna je bila potem njegova nečast.
In njegova veličina se je spremenila v žalovanje.
Antíoh prepove judovsko vero
41 Kralj je izdal ukaz, naj se v vsem njegovem kraljestvu vsi prebivalci stopíjo v en narod 42 in naj se vsak odpove svojim posebnostim. Vsi narodi so se podredili kraljevemu ukazu. * 43 Celo mnogi v Izraelu so voljno sprejeli njegovo bogoslužje, žrtvovali so malikom in skrunili soboto. 44 Kralj je tudi poslal v Jeruzalem in v judovska mesta odposlance s pismi, naj se oprimejo navad, ki so bile tuje deželi, 45 naj odpravijo iz templja žgalne, klavne in pitne daritve, naj skrunijo sobote in praznike, 46 naj onečastijo svetišče in posvečene osebe, * 47 naj postavijo oltarje, gaje in svetišča malikom, naj žrtvujejo prašiče in nečiste živali, 48 naj pustijo svoje sinove neobrezane, sami pa naj se vdajajo vsakršni nečistosti in gnusobi; 49 tako bi pozabili na postavo in spremenili vse njene predpise. 50 Kdor se ne bo ravnal po kraljevem ukazu, naj bo usmrčen. 51 Takšne predpise je dal vsemu svojemu kraljestvu. Nad celotnim prebivalstvom je postavil nadzornike in ukazal, naj vsako judovsko mesto po vrsti žrtvuje. 52 Mnogi iz ljudstva – namreč vsi, ki so zavračali postavo – so se jim pridružili. Prizadeli so gorje deželi * 53 in prisilili Izraela, da se je skrival, kjer je le našel zatočišče. 54 Na petnajsti dan kisléva v letu 145 je kralj dal postaviti na žgalnem oltarju gnusobo opustošenja. Tudi naokrog po Judovih mestih so postavili oltarje. * 55 Na hišnih vratih in na trgih so sežigali kadilo. 56 Če so našli kje knjige postave, so jih raztrgali in vrgli v ogenj. 57 Če pa so našli pri kom knjigo zaveze in če se je kdo držal postave, je bil po kraljevem ukazu usmrčen. 58 Pritiskali so na Izraela in se znašali nad vsemi, ki so jih od meseca do meseca izsledili po mestih. 59 Petindvajseti dan meseca so žrtvovali na oltarju, ki so ga postavili nad žgalnim žrtvenikom. 60 Žene, ki so obrezale svoje otroke, so po kraljevem ukazu usmrtili, 61 njihove otroke pa so jim obesili na vrat: prav tako so pomorili njihove sorodnike in tiste, ki so se dali obrezati. 62 Vendar pa so mnogi v Izraelu ostali trdni in so neomajno odklanjali, da bi jedli kaj nečistega. 63 Rajši so šli v smrt, kakor da bi se oskrunili z jedmi in onečastili sveto zavezo. In tako so umrli. 64 Hudo divjanje je šlo čez Izrael. *Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia