56 Preizkušali so ga, upirali so se Bogu Najvišjemu,
njegovih pričevanj se niso držali; 57 oddaljili so se, odpadli so kakor njihovi očetje,
obrnili so se kakor nezanesljiv lok. 58 Jezili so ga s svojimi višinami,
z maliki so ga dražili k ljubosumnosti. 59 Bog je slišal in vzkipel,
odločno je zavrgel Izraela. 60 Zapustil je prebivališče v Šilu,
šotor, kjer je prebival med ljudmi. 61 Svojo moč je dal v ujetništvo,
svoje veličastvo v roke nasprotnika. 62 Svoje ljudstvo je izročil meču,
vzkipel je nad svojo dediščino: 63 njihove mladeniče je žrl ogenj,
njihove mladenke niso bile slavljene; 64 njihovi duhovniki so padali pod mečem
in njihove vdove jih niso mogle objokovati. 65 Gospod se je prebudil kakor tisti, ki spi,
kakor junak, ki se je razvedril z vinom. 66 Svoje nasprotnike je udaril od zadaj,
zadal jim je večno sramotenje. 67 Zavrgel je Jožefov šotor,
Efrájimovega rodu ni izvolil. 68 Izvolil pa je Judov rod,
goro Sion, ki jo ljubi. 69 Kakor višine je sezidal svoje svetišče,
kakor zemljo, ki jo je utemeljil na veke.* Nekateri rkp., gr., sir., lat. na zemlji .70 Izbral je svojega služabnika Davida,
vzel ga je iz ovčjih staj. 71 Pripeljal ga je od doječih,
da bi pasel njegovo ljudstvo Jakoba,
njegovo dediščino Izraela. 72 Pasel jih je s popolnostjo svojega srca,
z razumnostjo svojih rok jih je vodil.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia