1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Psalm 74 (73)
Tožba nad razdejanim svetiščem
1 Asáfov pouk.
Zakaj, o Bog, nas zavračaš za vedno,
se kadi tvoja jeza proti ovcam tvoje paše?
2 Spomni se občestva, ki si ga pridobil oddavnaj,
ki si ga odkupil za rod svoje dediščine,
Sionske gore, na kateri prebivaš.
3 Vzdigni svoje korake k večnim razvalinam:
v svetišču je sovražnik vse opustošil.
4 Rjuli so tvoji nasprotniki sredi tvojega zbirališča,
postavili so svoje prapore kot znamenja.
5 Spoznati je bilo mogoče, kakor da dviga kvišku
sekire v goščavi,
* 6 in zdaj, vsa njegova rezbarska dela
so razsekali s sekirami in lomilkami.
7 V ogenj so poslali tvoje svetišče,
do tal so oskrunili bivališče tvojega imena.
8 Rekli so v svojem srcu: »Skupaj z njihovim zarodom!«
Požgali so vsa Božja zbirališča v deželi.
9 Ne vidimo več svojih znamenj,
ni več nobenega preroka,
nihče med nami ne ve doklej.
10 Doklej, o Bog, bo nasprotnik zasramoval,
bo mar sovražnik sramotil tvoje ime za vedno?
11 Zakaj odteguješ svojo roko?
Tvoja desnica iz srede tvojih prsi! Pokončaj!
12 Bog je vendar moj kralj od nekdaj,
tisti, ki povzroča zmage sredi dežele.
13 Ti si s svojo močjo razdelil morje,
razbil si glave morskim pošastim nad vodami.
14 Ti si zdrobil glave Leviatánu,
dal si ga za hrano prebivalcem puščave.
* 15 Ti si razklal studence in potoke,
posušil si neusahljive reke.
16 Tvoj je dan in tudi noč je tvoja,
ti si postavil luno in sonce.
* 17 Ti si določil vse meje zemlje,
poletje in zimo, ti si ju oblikoval.
18 Spomni se tega: sovražnik zasramuje Gospoda,
bedasto ljudstvo sramoti tvoje ime.
19 Ne izročaj zverem duše svoje grlice,
življenja svojih nesrečnih ne pozabljaj za vedno.
20 Glej na zavezo, zakaj napolnile so se
temine zemlje s pašniki nasilja.
21 Zatirani naj se ne obrača zasramovan,
nesrečni in ubogi naj hvalita tvoje ime.
22 Vstani, o Bog, pravdaj se s svojo pravdo,
spomni se, kako te bedak ves dan zasramuje!
23 Ne pozabljaj glasu svojih nasprotnikov,
besnenja svojih napadalcev, ki se venomer vzdiguje.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia