1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Psalm 40 (39)
Zahvala in prošnja za pomoč
1 Zborovodju. Davidov psalm.
2 Trdno sem upal v Gospoda,
pa se je sklonil k meni in uslišal moje klicanje.
3 Potegnil me je iz pogubne jame,
iz blatnega močvirja,
moje noge postavil na skalo,
utrdil moje korake.
4 Dal mi je v usta novo pesem,
hvalnico našemu Bogu.
Mnogi bodo videli in se bali,
zaupali bodo v Gospoda.
5 Blagor možu,
ki je stavil v Gospoda svoje zaupanje
in se ni obračal k upornikom,
k tistim, ki se zapletajo v slepilo.
6 Veliko si storil ti,
Gospod, moj Bog, svojih čudovitih del
in misli za nas,
ničesar ni mogoče primerjati s tabo.
Hotel bi oznanjati, govoriti,
preveč jih je, da bi jih mogel prešteti.
7 Nad klavnimi in jedilnimi daritvami nisi imel veselja,
izoblikoval si mi ušesa,
žgalnih daritev in daritev za greh nisi zahteval.
8 Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;
v zvitku knjige je pisano o meni:
9 Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli,
tvoja postava je v mojem srcu.«
10 Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru;
glej, svojih ustnic ne zadržujem,
Gospod, ti sam veš.
11 Tvoje pravičnosti nisem skrival v svojem srcu,
o tvoji zvestobi in pomoči sem govoril,
nisem prikrival tvoje dobrote in zvestobe
pred velikim zborom.
12 Ti, Gospod, mi ne boš odtegnil
svojega usmiljenja,
tvoja dobrota in tvoja zvestoba
me bosta vedno čuvali.
13 Zakaj obdale so me nesreče,
ki jim ni števila;
zajele so me moje krivde,
da ne morem več videti;
več jih je kakor las na moji glavi,
moje srce me je zapustilo.
14 Blagovoli me, Gospod, rešiti,
Gospod, hiti mi pomagat.
15 Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo vsi skupaj,
tisti, ki mi strežejo po življenju, da bi mi ga vzeli;
naj se umaknejo, naj bodo zasramovani,
katerim je všeč moja nesreča.
16 Naj osupnejo, ko bodo za petami lastni sramoti,
kateri mi pravijo: »Aha, aha!«
17 Naj se radujejo, naj se veselijo v tebi
vsi, ki te iščejo.
Naj vedno govorijo: »Velik je Gospod,«
kateri ljubijo tvojo pomoč.
18 Jaz pa sem nesrečen in reven,
a Gospod misli name.
Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj,
moj Bog, nikar se ne mudi.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia