Ezekiel 8 8 de 48 capítulos

Hudobija Jeruzalema

Kazen za malikovalce

¹ V šestem letu, v šestem mesecu, petega v mesecu sem sedèl v svoji hiši in Judovi starešine so sedeli pred menoj. Tedaj je tam padla name roka Gospoda Boga. ² Videl sem: glej, postava je bila, podobna možu. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol je bil ogenj; in od njegovih ledij navzgor je bil videti kakor blesk, kakor bleščeč sijajnik. ³ Iztegnil je nekakšno roko in me zgrabil za koder na moji glavi. Duh me je vzdignil med zemljo in nebo in me v Božjih videnjih pripeljal v Jeruzalem k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu. Tam je stal kip ljubosumnosti, ki zbuja ljubosumnost.^* Tj. proti tempeljskemu pragu.⁴ In glej, tam je bilo veličastvo Izraelovega Boga, enako prikazni, ki sem jo videl v dolini. ⁵ Rekel mi je: Sin človekov, vzdigni oči proti severu! Vzdignil sem oči proti severu, in glej, severno od oltarnih vrat, ob vhodu, je bil ta kip ljubosumnosti. ⁶ Rekel mi je: Sin človekov, ali vidiš, kaj počenjajo? Velike gnusobe, ki jih tu počenja Izraelova hiša, da bi se oddaljila od mojega svetišča? A še večje gnusobe boš videl. ⁷ Nato me je odpeljal k vhodu v dvor. Videl sem: glej, luknja je bila v zidu. ⁸ Potem mi je rekel: Sin človekov, prebij zid! In ko sem prebil zid, glej, je bil tam vhod. ⁹ Rekel mi je: Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih tu počenjajo! ¹⁰ Tako sem vstopil in videl: glej, vsakršna laznina in ogabne živali, vsi maliki Izraelove hiše so bili vklesani krog in krog po zidu. ¹¹ Sedemdeset mož izmed starešin Izraelove hiše je stalo pred njimi, Šafánov sin Jaazanjá pa je stal v njihovi sredi. Vsak je imel svojo kadilnico v roki in vonj kadilnega oblaka se je dvigal. ¹² Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov, kaj počnejo starešine Izraelove hiše v temi, vsak v sobi svojega malika? Govorijo namreč: »Gospod nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo.«^* Db. v sobah svoje klesane podobe .¹³ Potem mi je še rekel: Videl boš še večje gnusobe, ki jih počenjajo. ¹⁴ Nato me je peljal k vhodu vrat Gospodove hiše, ki so proti severu. Glej, tam so sedele ženske in objokovale Tamúza. ¹⁵ Rekel mi je: Si videl, sin človekov? Še večje gnusobe kakor te boš videl. ¹⁶ Tedaj me je peljal v notranji dvor Gospodove hiše. In glej, pri vhodu v Gospodov tempelj, med preddverjem in oltarjem, je bilo kakih petindvajset mož. S hrbtom so bili obrnjeni proti Gospodovemu templju in z obrazom proti vzhodu; kleče proti vzhodu so molili sonce. ¹⁷ Rekel mi je: Si videl, sin človekov? Mar je Judovi hiši premalo, da počenjajo gnusobe, ki jih tu počenjajo? Ali morajo deželo polniti z nasiljem in me vedno znova izzivati k jezi? Glej, vejico si dajejo pod nos. ¹⁸ Zato bom tudi jaz ravnal srdito z njimi. Moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne bom poslušal.^* z njimi : dodano.

Hudobija Jeruzalema

Kazen za malikovalce

¹ Tedaj mi je z močnim glasom zavpil na ušesa in rekel: Približajte se, izvrševalci kazni nad mestom, vsak s svojim uničevalnim orožjem v roki! ² In glej, šest mož je prišlo po poti od Gornjih vrat, ki gledajo proti severu, vsak s svojim pokončevalnim orožjem v roki. Sredi med njimi je bil mož v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo ob ledjih. Prišli so in se postavili poleg bronastega oltarja. ³ Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad keruba, nad katerim je bilo, vzdignilo proti pragu hiše. Zaklical je možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih,^* Tj. proti tempeljskemu pragu.⁴ Gospod mu je rekel: Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema, in zaznamuj črko tav na čelo možem, ki vzdihujejo in žalujejo zavoljo vseh gnusob, ki se dogajajo v njegovi sredi. ⁵ Drugim pa je rekel, tako da sem slišal: Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj se ne usmili, ne prizanašajte! ⁶ Starce, mladeniče in mladenke, otroke in žene pobijte in pokončajte! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi tav! Začnite pri mojem svetišču! In začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred hišo. ⁷ Rekel jim je: Oskrunite hišo, napolnite dvore s pomorjenimi; potem pojdite ven! Šli so ven in pobijali po mestu. ⁸ Ko so tako pobijali, sem ostal le jaz. Padel sem na obraz, zavpil in rekel: »Oh, Gospod Bog, ali hočeš uničiti ves Izraelov ostanek, ko izlivaš svoj srd nad Jeruzalemom?« ⁹ Rekel mi je: Krivda Izraelove in Judove hiše je zelo zelo velika. Dežela je polna krvi in mesto polno pokvarjenosti. Govorijo namreč: »Gospod je zapustil deželo« in »Gospod ne vidi«. ¹⁰ Bom pa še jaz: moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Njihovo ravnanje bom spravil na njihovo glavo. ¹¹ In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, je sporočil zadevo in rekel: Storil sem, kakor si mi zapovedal.