5 Mojzes 33 33 de 34 capítulos

Mojzes blagoslavlja Izraelove rodove

Mojzesova smrt

¹ In to je blagoslov, s katerim je Mojzes, Božji mož, blagoslovil Izraelove sinove pred svojo smrtjo. ² Rekel je:
»Gospod je prišel s Sinaja
in se jim zasvetil s Seírja,
zažarel je z gore Parán.
Z njim so bili desettisoči svetih,
na njegovi desnici njegova množica. ³ Resnično ljubiš ljudstva,
vsi njihovi sveti so v tvoji roki:
pri tvojih nogah so sedeli,
sprejemali so tvoje besede. ⁴ Postavo nam je zapovedal Mojzes,
jo dal v last Jakobovemu občestvu. ⁵ In vstal je kralj v Ješurúnu,
ko so se zbrali poglavarji ljudstva
in z njimi Izraelovi rodovi. ⁶ Živi naj Ruben in naj ne umre,
njegovih mož pa naj bo majhno število!«^* Nekateri sam. rkp., gr. Pokopali so ga .⁷ To velja za Juda; rekel je:
»Usliši, Gospod, Judov glas
in daj mu priti k njegovemu ljudstvu;
s svojimi rokami naj se bojuje zanj,
ti pa mu bodi pomoč proti zatiralcem!« ⁸ Za Levija je rekel:
»Tvoj ›tumím‹ in tvoj ›urím‹
pripadata možu, ki ti je zvest,
ki si ga preizkušal pri Masi,
s katerim si se prepiral pri vodah Meríba; ⁹ ki je rekel o očetu in materi:
›Nisem ju videl,‹
ki ni poznal svojih bratov
in za svoje sinove ni vedel.
Zakaj izpolnjevali so tvojo besedo
in se držali tvoje zaveze. ¹⁰ Jakoba učijo tvojih odlokov
in Izraela tvoje postave;
pokladajo kadilo pred tvoje nosnice
in na tvoj oltar popolne daritve. ¹¹ Blagoslôvi, Gospod, njegovo imetje
in delo njegovih rok naj ti ugaja!
Stri ledja njegovim nasprotnikom
in njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali.« ¹² Za Benjamina je rekel:
»Ljubljenec Gospodov, varno prebiva,
ves dan je v njegovem zavetju,
med njegovimi rameni počiva.« ¹³ In za Jožefa je rekel:
»Blagoslovljena od Gospoda naj bo njegova dežela
z izbranimi darovi neba od zgoraj
in iz globine, ki leži spodaj; ¹⁴ z izbranimi sadovi sonca
in z izbranimi pridelki lune, ¹⁵ z najboljšim, kar dajejo starodavne gore,
in z izbranimi darovi večnih gričev ¹⁶ in z izbranimi sadovi zemlje in njene polnosti;
in milost tistega, ki biva v grmu,
naj pride na Jožefovo glavo
in na teme posvečenega med brati.^* Tj. na Sinaju (Horebu).¹⁷ Prvemu njegovih bikov pripada čast,
njegovi rogovi so bivolski rogovi;
z njimi pobode ljudstva,
obenem vse konce zemlje.
In to so Efrájimovi desettisoči
in to so Manásejevi tisoči.« ¹⁸ In za Zábulona je rekel:
»Vesêli se, Zábulon, ob svojih izhodih,
in Isahár v svojih šotorih! ¹⁹ Ljudstva bosta klicala na goro,
tam bodo darovali prave daritve.
Zakaj sesala bosta obilnost morja
in zaklade, skrite v pesku.« ²⁰ In za Gada je rekel:
»Blagoslovljen, ki razširjaš Gada!
Kakor levinja počiva
in trga ramo in teme. ²¹ Ogledal si je zase prvi kos,
ker tam se je hranil vojvodov delež;
in prišel je k poglavarjem ljudstva,
opravil pravičnost Gospodovo
in njegove odloke z Izraelom.« ²² In za Dana je rekel:
»Dan je levji mladič,
ki priskače iz Bašána.« ²³ In za Neftálija je rekel:
»Neftáli je nasičen z milostjo
in poln Gospodovega blagoslova;
morje in kraje na jugu ima v lasti.«^* Tj. verjetno Genezareško jezero.²⁴ In za Aserja je rekel:
»Blagoslovljen naj bo Aser med sinovi,
naj bo ljubljenec svojih bratov,
naj v olje pomaka svojo nogo. ²⁵ Železo in bron so tvoji zapahi,
in kakor tvoji dnevi naj traja tvoja moč.^* Tako gr.; hebr. nejasno.²⁶ Nihče ni kakor Bog Ješurúnov:
po nebu se vozi tebi v pomoč
in nad oblaki v svojem veličastju.^* Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael.²⁷ Bog starodavni je pribežališče,
spodaj so vekovite roke;
pregnal je sovražnika pred tabo
in rekel je: ›Pokončaj!‹^* Ali Ponižuje starodavne bogove, / razbija vekovite sile ; hebr. nejasno.²⁸ In Izrael prebiva na varnem,
sam zase je Jakobov izvir,
v deželi žita in vina,
in z njegovega neba kaplja rosa.^* Ali bivališče .²⁹ Blagor ti, Izrael! Kdo je kakor ti?
Ljudstvo, ki mu Gospod podarja zmago;
on je ščit, ki ti pomaga,
in meč, ki te povzdiguje.
Tvoji sovražniki se ti bodo prilizovali,
ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«

Mojzes blagoslavlja Izraelove rodove

Mojzesova smrt

¹ Mojzes je šel z Moábskih planjav na goro Nebo, na vrh Pisge, ki je nasproti Jerihi. In Gospod mu je pokazal vso deželo: Gileád do Dana, ² ves Neftáli, Efrájimovo in Manásejevo deželo, vso Judovo deželo do Zahodnega morja, ³ Negeb in jordansko pokrajino, dolino palmovega mesta Jerihe do Coarja. ⁴ In Gospod mu je rekel: »To je dežela, za katero sem prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem rekel: ›Tvojemu zarodu jo dam.‹ Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš.« ⁵ In tam v moábski deželi je Mojzes, služabnik Gospodov, po Gospodovem ukazu umrl. ⁶ Pokopal ga je v dolini v moábski deželi nasproti Bet Peórju, za njegov grob pa do današnjega dne ni izvedel nihče.^* Nekateri sam. rkp., gr. Pokopali so ga .⁷ Mojzes pa je imel, ko je umrl, sto dvajset let; oko mu ni otemnelo in moč ga ni zapustila. ⁸ Izraelovi sinovi so Mojzesa trideset dni objokovali na moábskih planjavah; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za njim. ⁹ Nunov sin Józue pa je bil napolnjen z duhom modrosti, kajti Mojzes je položil roke nanj. In Izraelovi sinovi so ga poslušali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. ¹⁰ In ni več vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu, ki ga je Gospod poznal iz obličja v obličje, ¹¹ zaradi vseh znamenj in čudežev, za katere ga je Gospod poslal, da jih stori v egiptovski deželi pred faraonom, pred vsemi njegovimi služabniki in pred vso njegovo deželo, ¹² kakor tudi zaradi vsega, kar je naredila njegova močna roka, in zaradi vseh strašnih reči, ki jih je Mojzes storil pred očmi vsega Izraela.