2 Makabejci 4 — SSP3

← Anterior 2 Makabejci 4 Siguiente →

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Simon obrekuje vélikega duhovnika Oníja

¹ Že omenjeni Simon, ki je postal ovajalec zakladnice in domovine, je obrekoval Oníja, češ da je on tisti, ki se je znesel nad Heliódorjem in sprožil nesrečo. ^* ² Človeka, ki je bil dobrotnik mesta, zaščitnik svojih rojakov in goreč izpolnjevalec postav, si je drznil prikazovati kot zarotnika proti vladi. ³ Sovraštvo mu je zrastlo do takšne mere, da je nekdo izmed Simonovih zaupnih ljudi zagrešil nekaj umorov. ⁴ Ko je Oníja videl, da spor postaja nevzdržen in da Menestéjev sin Apolonij, vojaški poveljnik Kojlosirije in Fenikije, še razvnema Simonovo hudobijo, ⁵ je šel h kralju, vendar ne da bi tožil someščane, marveč da bi poskrbel za skupni in zasebni blagor vsega ljudstva. ⁶ Videl je namreč, da brez kraljevega posega ne bo mogoče priti do miru v skupnosti in da Simon ne bo odnehal v svojem brezumju.

Véliki duhovnik Jazon uvaja poganske običaje

(1 Mkb 1,10–15)

⁷ Ko je Selevk umrl in ga je na prestolu nasledil Antíoh z vzdevkom Epifan, je Jazon, Oníjev brat, spodnesel Oníja kot vélikega duhovnika. ⁸ Ko se je namreč srečal s kraljem, mu je obljubil tristo šestdeset srebrnih talentov in osemdeset talentov od kakega drugega dohodka. ⁹ Poleg tega se je obvezal, da bo prepisal nanj še sto petdeset talentov, če dobi pooblastilo, da zgradi borilnico za odrasle in telovadnico za mlade, jeruzalemske prebivalce pa popiše za Antiohijce. ¹⁰ Kralj je v to privolil. In komaj je Jazon prevzel oblast, je že začel svojim rojakom vsiljevati grški način življenja. ¹¹ Odpravil je olajšave, ki so jih kralji iz človekoljubja priznali Judom, in sicer po zaslugi Janeza, očeta tistega Evpólema, ki je šel kot odposlanec k Rimljanom sklepat pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu. Odpravil je zakonite ustanove in vpeljal nove običaje, ki so bili v nasprotju s postavo. ¹² Z užitkom je namreč odprl telovadnico prav ob vznožju gradu in uvajal sinove najimenitnejših rodbin v borilne spretnosti. ^* ¹³ Zaradi čezmerne pokvarjenosti tega brezbožnega – in nikakor ne vélikega duhovnika! – Jazona sta se posnemanje grštva ter prodiranje tujstva tako razmahnili, ¹⁴ da duhovnikom ni bilo več do službovanja pri oltarju. Nasprotno, zaničevali so svetišče, zanemarjali žrtvovanje in hiteli v borilnico na prireditev, ki je bila po postavi prepovedana, brž ko je bilo napovedano metanje diska. ^* ¹⁵ V nič so devali to, na kar so bili njihovi očetje ponosni, nadvse pa so cenili grško slavo. ¹⁶ Zaradi tega so potem tudi zabredli v mučno stisko, saj so si nakopali na glavo kot sovražnike in rablje prav tiste, katerih življenjski slog so hoteli posnemati in jim postati podobni v vsem. ¹⁷ Zakaj kršiti Božje postave ni majhna stvar. Sicer pa bo pokazal to čas, ki bo prišel. ¹⁸ Ko so v Tiru v kraljevi navzočnosti praznovali igre, ki se praznujejo vsako peto leto, ¹⁹ je nečisti Jazon poslal kot opazovalce iz Jeruzalema ljudi, ki so bili Antiohijci. S sabo so nosili tristo srebrnih drahem za žrtvovanje Hěraklu. Vendar so sami prinašalci menili, da ne bi bilo spodobno uporabiti denar za žrtvovanje, ampak da bi moral biti namenjen za kak drug izdatek. ²⁰ Tisti, ki je denar poslal, ga je torej namenil za žrtvovanje Hěraklu, tisti pa, ki so ga prinesli, so ga dali za izdelavo troveslač.

Antíoha Epifana v Jeruzalemu navdušeno sprejmejo

²¹ Ko so Apolonija, Menestéjevega sina, poslali v Egipt, da bi se udeležil ustoličenja kralja Filométorja, je Antíoh izvedel, da je postal sovražen njegovi politiki, zato je poskrbel za svojo varnost. V ta namen je šel v Jopo, potem pa v Jeruzalem. ²² Jazon in mesto sta mu priredila veličasten sprejem: to je bil vstop ob žarenju bakel in veselem vpitju. Potem je šel s svojo vojsko taborit v Fenikijo.

Menelaj postane véliki duhovnik

²³ Po treh letih je Jazon poslal Menelaja, brata že omenjenega Simona, da bi odnesel denar kralju in da bi sklenil pogajanja o nujnih državnih zadevah. ^* ²⁴ Ko se je Menelaj predstavil kralju, ga je počastil z oblastniškim dostojanstvom in si je zagotovil velikoduhovniško službo s tem, da je ponudil tristo srebrnih talentov več kot Jazon. ^* ²⁵ S kraljevim imenovanjem se je prikazal v Jeruzalemu, ne da bi imel kar koli, kar bi ga delalo vrednega velikoduhovniške službe. V sebi je nosil le strasti okrutnega trinoga in besnost barbarske zveri. ²⁶ Tako je Jazon, ki je spodnesel svojega rodnega brata, doživel, da je njega spodnesel nekdo drug, sam pa je moral v izgnanstvo v deželo Amóncev. ²⁷ Menelaj se je sicer polastil oblasti, ni pa kralju izplačal niti beliča od denarja, ki mu ga je obljubil. ²⁸ Sostrat, poveljnik gradu, ga je terjal od njega: bil je namreč odgovoren za izterjevanje davkov. Zato je kralj poklical k sebi oba. ²⁹ Menelaj je kot svojega namestnika v velikoduhovniški službi pustil brata Lizímaha, Sostrat pa Kratesa, poveljnika Ciprčanov.

Oníja umorjen, njegov morilec pa kaznovan

³⁰ V tem času se je zgodilo, da so se Taržáni in Maločani uprli, ker sta bili njihovi mesti izročeni v dar kraljevi priležnici Antiohídi. ³¹ Kralj je torej v naglici odpotoval, da bi uredil to zadevo, in pustil za svojega namestnika Andrónika, enega izmed svojih dostojanstvenikov. ³² V prepričanju, da se mu ponuja ugodna priložnost, je Menelaj vzel iz templja nekaj zlatih posod in jih poklonil Andróniku, nekaj drugih pa je prodal v Tir in okoliška mesta. ³³ Ko je Oníja to zagotovo izvedel, ga je iz Dafninega svetišča pri Antiohiji, kamor se je zatekel, ostro pograjal. ³⁴ Zaradi tega se je Menelaj pomenil na štiri oči z Andrónikom in mu priporočil, naj spravi Oníja s poti. Andrónik je torej poiskal Oníja. Zanašajoč se na prevaro, je Andrónik vzdignil desnico v prisego, mu jo ponudil in ga pregovoril, da je stopil iz svetišča, čeprav je Oníja pri tem nekaj sumil. Nato je Oníja pri priči ubil, ne da bi se menil za pravico. ^* ³⁵ Zaradi tega so bili ob krivičnem umoru tega moža ogorčeni in pretreseni ne samo Judje, ampak tudi mnogi ljudje iz drugih narodov. ³⁶ Ko se je kralj vrnil iz kilikijskih mest, so se Judje iz mesta ob podpori Grkov, ki so se prav tako zgražali nad zločinom, prišli k njemu pritožit, da je bil Oníja ubit nesmiselno. ³⁷ Antíoh je bil do dna duše užaloščen in poln sočutja se je zjokal ob spominu na pokojnikovo modrost in njegovo veliko plemenitost. ³⁸ Bil je razvnet od ogorčenja; pri priči je ukazal Andróniku sleči škrlatno opravo, strgati z njega spodnje oblačilo in ga peljati skozi vse mesto prav do kraja, kjer se je zločinsko znesel nad Oníjem. In tam je dal ubijalca spraviti s sveta. Tako ga je Gospod udaril z zasluženo kaznijo.

Smrt Menelajevega brata Lizímaha

³⁹ Lizímah pa je ob Menelajevi vednosti zagrešil v mestu veliko bogoskrunskih ropov. Glas o tem je prišel v javnost in množica se je vzdignila proti njemu, potem ko je bilo veliko zlatih predmetov že prodanih. ⁴⁰ Toda ko je množica silno ogorčena vstala, je Lizímah oborožil kakih tri tisoč mož in šel v brezobziren napad. Poveljeval jim je neki Avrán, mož že daleč v letih in nič manj daleč v norosti. ⁴¹ Ko so ljudje videli, da jih Lizímah napada, so nekateri pograbili kamne, drugi kole, spet drugi zajemali polna prgišča pepela, ki je ležal tam, in vsevprek obmetavali Lizímahove ljudi. ⁴² Tako so mnoge ranili, nekatere ubili, vse pa pognali v beg. Samega skrunitelja so pokončali poleg zakladnice.

Menelaja po krivici oprostijo

⁴³ V zvezi s temi dogodki je bil uveden proti Menelaju sodni postopek. ⁴⁴ Ko je kralj prišel v Tir, je véliki zbor poslal tri ljudi, da so nastopili pri njem z obtožnico. ⁴⁵ Menelaj se je že imel za izgubljenega. Tedaj pa je obljubil Doriménovemu sinu Ptolemeju velik denar, da bi spravil kralja na njegovo stran. ⁴⁶ Tako je Ptolemej popeljal kralja pod neko stebrišče, češ da bo vdihnil nekaj svežega zraka, in ga pregovoril. ⁴⁷ In Menelaja, ki je bil kriv vsega zla, je oprostil vseh obtožb, nesrečneže pa, ki bi bili zaradi svoje nedolžnosti oproščeni, tudi ko bi se zagovarjali pred Skiti, je obsodil na smrt. ⁴⁸ Pri priči so morali pretrpeti krivično kazen ljudje, ki so se postavili za mesto, za ljudstvo in za svete posode. ⁴⁹ To je spodbudilo nekatere Tirce, ki so bili ogorčeni nad to krivico, da so jim priredili veličasten pogreb. ⁵⁰ Vendar je Menelaj zaradi pohlepnosti mogočnikov ostal na oblasti, rastel v hudobiji in postal velik spletkar proti sodržavljanom.

← Anterior Siguiente →