1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Psalm 142 (141)
Tožba zapuščenega pravičnika
1 Davidov pouk, ko je bil v votlini. Molitev.
2 S svojim glasom vpijem h Gospodu,
s svojim glasom prosim Gospoda za milost.
3 Pred njim izlivam svojo tožbo,
pred njim sporočam svojo stisko.
4 Ko moj duh omaguje v meni,
ti poznaš mojo stezo.
Na poti, ki po njej hodim,
so nastavili zanko zame.
5 Ozri se na desno in glej,
nikogar ni, ki bi me poznal.
Pribežališče je izginilo od mene,
nikogar ni, ki bi spraševal po moji duši.
6 K tebi vpijem, o Gospod;
dejal sem: »Ti si moje zatočišče,
moj delež v deželi živih.«
7 Prisluhni mojemu ječanju!
Zakaj postal sem zelo slaboten.
Reši me pred mojimi preganjalci!
Zakaj močnejši so od mene.
8 Izpelji iz zapora mojo dušo,
da se bom zahvaljeval tvojemu imenu.
Pravični bodo naredili krog okrog mene,
ker mi boš povrnil dobro.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia