Četrti spev
Obleganje, lakota in bližnji konec Jeruzalema
1 Kako je potemnelo zlato,se spremenilo čisto zlato!
Raztreseni so sveti kamni
na začetku vseh ulic.
2 Sinovi sionski, dragoceni,
vredni čistega zlata,
kako jih cenijo, kot glinaste posode,
delo lončarjevih rok!
3 Celo šakali ponujajo prsi,
dojijo svoje mladiče;
hči mojega ljudstva je postala kruta
kakor noji v puščavi.
4 Dojenčkov jezik se lepi
na nebo od žeje;
otroci prosijo kruha,
nihče jim ga ne lomi.
5 Tisti, ki so uživali slaščice,
so zapuščeni na ulicah;
tisti, ki so vzrejeni v škrlatu,
objemajo blato.
6 Večja je bila krivda hčere mojega ljudstva
kakor greh Sódome,
ki je bila zrušena v trenutku,
ne da bi se je dotaknile roke.
7 Njeni posvečenci so bili bolj čisti kakor sneg,
bolj beli kakor mleko;
telo je bilo bolj rdeče kakor korale,
njihova postava je bila kakor safir.
8 Temnejša od črnine je bila njihova podoba,
ne spoznajo jih na ulicah;
koža se jim je zgrbančila na telesu,
posušila se je kakor les.
9 Boljše je pobitim z mečem
kakor pobitim z lakoto,
ki so izkrvaveli, prebodeni,
zaradi poljskih pridelkov.
10 Roke nežno čutečih žena
so kuhale svoje otroke;
bili so jim za okrepčilo
ob polomu hčere mojega ljudstva.
11 Gospod je utešil svojo srditost,
izlil je srdito jezo;
zanetil je ogenj na Sionu,
da je požrl njegove temelje.
12 Kralji zemlje niso verjeli,
niti noben prebivalec sveta,
da bi nasprotnik in sovražnik lahko vstopila
skozi vrata jeruzalemska.
13 To se je zgodilo zaradi grehov njegovih prerokov,
krivd njegovih duhovnikov,
ki so prelivali v njegovi sredi
kri pravičnih.
14 Tavali so, slepi, po ulicah,
omadeževani s krvjo,
da se nihče ni smel dotikati
njihovih oblačil.
15 »Umaknite se! Nečist!« so vpili nanje,
»Umaknite se, umaknite se, ne dotikajte se!«
Ker so zbežali, ker so tavali, so rekli med narodi:
»Ne bodo več imeli stalnega bivališča.«
16 Gospodovo obličje jih je razdelilo,
ne bo jih več gledal;
duhovnikov niso spoštovali,
starešinam niso bili naklonjeni.
17 Še vedno so koprnele naše oči
po naši rešitvi, zaman;
na svoji opazovalnici smo opazovali
narod, ki se ne more rešiti.
18 Prežali so na naše korake,
da nismo mogli hoditi po naših trgih.
Naš konec se je približal, naši dnevi so se dopolnili;
da, prišel je naš konec.
19 Naši preganjalci so bili hitrejši
kakor orli pod nebom;
po gorah so nas podili,
v puščavi so prežali na nas.
20 Dih naših nosnic, Gospodov maziljenec,
je bil ujet v njihovih jamah,
on, o katerem smo rekli: »V njegovi senci
bomo živeli med narodi.«
21 Raduj in veseli se, hči edómska,
ki prebivaš v deželi Uc.
Tudi nadte bo prišla čaša;
opijanila se boš in se razgalila.
22 Končana je tvoja kazen, hči sionska,
ne bo te več pregnal.
Kaznoval bo tvojo krivdo, hči edómska,
razkril bo tvoje grehe.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia