Jošíja, zadnji judovski kralji in Jeremija

1 Spomin na Jošíja je kakor mešanica kadila,
ki ga s trudom pripravi dišavar.
Njegov spomin je v vseh ustih sladak kakor med,
kakor glasba na vinski gostiji.
2 Ravno pot je ubiral, ko je skušal spreobrniti ljudstvo
in je iztrebil nepostavne gnusne reči.
3 Svoje srce je usmeril h Gospodu,
v dneh nepostavnežev je utrjeval pobožnost.
4 Razen Davida, Ezekíja in Jošíja
so vsi delali hude napake.
Zapustili so namreč postavo Najvišjega.
Judovi kralji so propadli.
5 Svoj rog so namreč predali drugim,
svojo slavo tujemu narodu.
6 Ta je požgal izvoljeno mesto, mesto svetišča,
izpraznili so njegove ulice,
7 kakor je bil napovedal prerok Jeremija.
Z njim so grdo ravnali,
pa je bil že v materinem telesu posvečen v preroka,
ki naj ruje, podira in uničuje,
pa tudi zida in podsaja.

Ezekiel in dvanajst prerokov

8 Ezekiel je tisti, ki je imel videnje Slave,
ki mu jo je Gospod pokazal na vozu kerubov,
9 zakaj spomnil se je sovražnikov s ploho
in bil dober do tistih, ki ubirajo pravo pot.
10 Naj kosti dvanajsterih prerokov
poženejo iz njihovih grobov.
Ti so namreč spodbujali Jakoba
in ga reševali s trdnim upanjem.
*

Zerubabél, Jošúa in Nehemija

11 Kako naj poveličujemo Zerubabéla?
Bil je kakor pečatni prstan na desni roki,
12 prav tako Jocadákov sin Jošúa.
V svojih dneh sta pozidala hišo,
postavila Gospodu posvečen tempelj,
pripravljen za večno slavo.
13 Tudi spomin na Nehemija je velik;
ta nam je spet dvignil podrto obzidje,
postavil vrata in zapahe
in obnovil naše podrte hiše.

Drugi očaki

14 Nihče ni bil ustvarjen na svetu, ki bi se lahko meril s Henohom,
zakaj tudi on je bil vzet z zemlje.
15 Tudi se ni rodil mož, kakršen je bil Jožef,
voditelj svojih bratov, opora svojemu ljudstvu;
njegove kosti so skrbno shranili.
16 Sem in Set sta pri ljudeh dosegla slavo,
toda nad vsem živim v stvarstvu je Adam. *