1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Psalm 49 (48)
Konec bogatinov in upanje pravičnih
1 Zborovodju. Psalm Korahovih sinov.
2 Poslušajte to, vsa ljudstva,
prisluhnite, vsi prebivalci na svetu,
3 tako človeški sinovi, tako sinovi moža,
skupaj bogati in ubogi.
4 Moja usta bodo govorila modre izreke,
premišljanje mojega srca so razumni izreki.
5 Svoje uho nagnem k modremu izreku,
s citrami bom razodeval svojo uganko.
6 Zakaj bi se bal v dneh nesreče,
ko me obdaja krivda tistih, ki so mi za petami,
7 tistih, ki zaupajo v svoje premoženje,
se ponašajo z obiljem svojega bogastva?
8 Nihče nikakor ne more odkupiti brata,
ne more dati Bogu odkupnine za svoje življenje.
* 9 Predraga je odkupnina za njihovo dušo,
primanjkovala bo na veke.
10 Pa bo živel za vedno?
Ne bo videl groba?
11 Saj vendar vidi: modri umirajo,
skupaj izgineta norec in neumnež,
drugim zapuščata svoje premoženje,
12 svojo notranjost, svoje hiše na veke,
svoja bivališča od roda do roda,
čeprav sta po svojih imenih imenovala pokrajine.
13 Človek v sijaju se ne sme uspavati,
podoben je živalim, ki poginejo.
14 To je pot tistih, ki noro zaupajo,
za njimi gredo, kateri imajo veselje z njihovimi besedami. Sela.
15 Kakor ovce jih ženejo v podzemlje,
smrt jih žene na pašo,
zjutraj pravični gospodujejo nad njimi.
Njihova podoba mora izginiti v podzemlju,
daleč od bivališča zanj.
* 16 Toda Bog bo odkupil mojo dušo
iz rok podzemlja, saj me vzame. Sela.
17 Ne boj se, če bogatí mož,
če se množi slava njegove hiše;
* 18 zakaj ob svoji smrti ničesar ne vzame s sabo,
njegova slava ne gre dol za njim.
* 19 Če v svojem življenju blagruje svojo dušo –
hvalijo te, ker si si dobro uredil –
20 mora iti k rodu svojih očetov,
ki nikoli več ne bodo videli luči.
21 Človek v sijaju se ne sme uspavati,
podoben je živalim, ki poginejo.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia