Pridigar 1 1 of 12 chapters

Zgodovina se ponavlja

¹ Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.^* Ime pomeni ‘človek, ki govori na zborovanju’ ali ‘zbiratelj’.² »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar,
»nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« ³ Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda,
s katerim se muči pod soncem? ⁴ Rodovi odhajajo, rodovi prihajajo,
svet pa vedno ostaja. ⁵ Sonce vzhaja, sonce zahaja,
hiti proti svojemu kraju, kjer vzhaja. ⁶ Veter piha proti jugu
in se obrača proti severu,
obrača se, obrača in piha,
veter se vedno znova obrača. ⁷ Vse reke tečejo v morje,
a morje se ne prenapolni,
v kraj, kamor reke teko,
tja teko vedno znova. ⁸ Vse reči so utrujajoče,
človek jih ne more razložiti.
Oko se ne nasiti z gledanjem,
uho se ne napolni s poslušanjem.^* Ali besede .⁹ Kar je bilo, bo spet,
kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo,
nič ni novega pod soncem. ¹⁰ Kaj je, o čemer bi se reklo:
»Glej, to je novo!«
Bilo je že zdavnaj, v vekih,
ki so bili pred nami. ¹¹ Na prednike ni spomina,
tudi na zanamce, ki še bodo,
ne bo spomina nanje pri tistih,
ki bodo živeli pozneje.