← Previous
Mihej 7
Vsi so pokvarjeni
1 Gorje mi, ker se mi je zgodilokakor pobiralcu ob koncu letine,
kakor paberkovalcu po trgatvi:
ni grozda, da bi ga pojedel,
ne smokve, ki si je želi moja duša.
2 Zvesti je izginil iz dežele,
ni iskrenega med ljudmi.
Vsi prežijo na kri,
z mrežo vsak lovi svojega brata.
3 Roke so nad hudobijo, da jo dobro izvedejo,
prvak izsiljuje, sodnik sodi za plačilo,
veljak govori iz poželenja svoje duše:
tako jo spletajo.
4 Najboljši med njimi je kakor robidovje,
iskreni je trnova ograja.
Dan tvojih preiskovalcev, tvojega obiskanja prihaja,
zdaj se uresničuje njihova zmeda:
5 Ne verjemite prijatelju,
ne zaupajte tovarišu,
pred njo, ki ti leži v naročju,
pazi na vrata svojih ust!
6 Kajti sin se norčuje iz očeta,
hči vstaja proti svoji materi,
snaha proti svoji tašči,
človeku so sovražni njegovi domači.
7 Jaz pa se oziram na Gospoda,
čakam na Boga moje rešitve,
moj Bog me bo uslišal.
Prestolnica Jeruzalem zaupa
8 Ne vesěli se, moja sovražnica, nad menoj!Če sem padel, spet vstanem,
če sedim v temi,
je Gospod moja luč.
9 Gospodovo jezo bom prenašal,
ker sem grešil proti njemu,
dokler ne razsodi moje pravde
in ne uredi moje pravice.
Izpeljal me bo na svetlo,
gledal bom njegovo pravičnost.
10 To bo videla moja sovražnica
in zagrnila jo bo sramota,
njo, ki mi je pravila:
»Kje je Gospod, tvoj Bog?«
Moje oči pa jo bodo gledale;
zdaj bo poteptana
kakor blato na cesti.
11 Dan pride, ko bodo pozidali tvoje zidove;
tisti dan se bodo razširile tvoje meje.
12 Tisti dan bodo prišli k tebi
od Asirije do Egipta,
od Egipta do velike reke,
od morja do morja in od gore do gore.
13 Zemlja pa se bo spremenila v puščavo
zaradi svojih prebivalcev,
zaradi sadu njihovih dejanj.
Ljudstvo moli
14 Pasi svoje ljudstvo s svojo palico,čredo svoje dediščine,
ki osamela prebiva v gozdu
sredi rodovitnega vrta.
Naj se pasejo v Bašánu in Gileádu
kakor v nekdanjih dneh.
15 Kakor v dneh, ko si šel iz egiptovske dežele,
mu bom dal videti čudeže.
16 Narodi bodo videli in se sramovali,
ob vsej njihovi moči,
položili si bodo roko na usta
in ušesa jim bodo oglušela.
17 Lizali bodo prah kakor kača,
kakor laznina na zemlji.
Pritrepetali bodo iz svojih skrivališč,
z grozo se bodo obrnili h Gospodu, našemu Bogu,
strah jih bo tebe.
18 Kdo je Bog kakor ti,
ki odpuščaš krivdo,
ki greš prek pregrehe
k ostanku svoje dediščine?
Ne drži na veke svoje jeze,
kajti ugaja mu dobrohotnost.
19 Spet se nas bo usmilil,
poteptal bo naše krivde.
V globine morja boš zagnal
vse naše grehe.
* 20 Izkazal boš Jakobu svojo zvestobo,
Abrahamu svojo dobroto,
kakor si prisegel našim očetom
od nekdanjih dni!
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia