1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
Bedno življenje
1 Mar ni človek najemnik na zemljiin njegovi dnevi niso dninarjevi dnevi?
2 Kakor hlapec hrepeni po senci,
kakor dninar čaka na plačilo,
3 tako so mi odmerjeni meseci, polni gorja,
dodeljene so mi noči, polne trpljenja.
4 Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal,
kadar vzamem za mero večer,
naveličan prehitevam čas do mraka.
5 Moje telo je obdano s črvi in prsteno skorjo,
moja koža se grbanči in razpada.
6 Moji dnevi so hitrejši kakor tkalski čolniček,
minevajo brez upanja.
Bog naj razloži in odneha
7 Spomni se, da je moje življenje le dih,moje oko ne bo več videlo sreče.
8 Oko, ki me zdaj še gleda, me ne bo več videlo,
tvoj pogled me bo iskal, pa me ne bo več.
9 Kakor se oblak razprši in izgine,
tako ne vstane več tisti, ki gre v podzemlje.
10 Ne vrne se več v svojo hišo,
njegov kraj ga več ne pozna.
11 Zato ne bom zadrževal svojih ust,
govoril bom v stiski svojega duha,
tožil bom v bridkosti svoje duše.
12 Mar sem morje ali morska pošast,
da si postavil stražo proti meni?
13 Kadar rečem: Moja postelja me bo tolažila,
moje ležišče me bo rešilo skrbi,
14 tedaj me strašiš s sanjami
in me plašiš s prikaznimi.
15 Moja duša hrepeni po zadušitvi,
raje ima smrt kakor moje kosti.
* 16 Odpovedujem, saj ne bom živel večno,
odnehaj, kajti moji dnevi so le dih!
17 Kaj je človek, da ga tako upoštevaš
in misliš nanj v svojem srcu,
18 da ga obiskuješ vsako jutro,
ga preizkušaš vsak trenutek?
19 Kako dolgo ne boš odmaknil pogleda od mene,
ne odnehal, da bi vsaj slino požrl?
20 Če sem kaj zagrešil,
kaj sem ti, varuh ljudi, s tem prizadel?
Zakaj si me postavil za tarčo,
da sem sam sebi v breme?
21 Zakaj ne odpustiš moje pregrehe,
ne odvzameš moje krivde?
Kajti zdaj bom legel v zemljo,
in če me boš iskal, me ne bo več.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia