Jeremija 15 15 of 52 chapters

Kazen je neizogibna

Samotno prerokovo življenje je kakor znamenje

¹ Gospod mi je rekel: »Tudi če bi Mojzes in Samuel stopila predme, se moje srce ne bi obrnilo k temu ljudstvu. Spôdi mi jih izpred oči, naj odidejo. ² Če ti rečejo: ›Kam naj gremo?‹ jim reci: Tako govori Gospod:
›H kugi, kdor je za kugo,
pod meč, kdor je za meč,
v lakoto, kdor je za lakoto,
v ujetništvo, kdor je za ujetništvo.‹« ³ Štiri rodove spravim proti njim, govori Gospod: Meč, da jih pobije, pse, da jih odvlečejo, ptice neba in zveri zemlje, da jih požro in pokončajo. ⁴ Naredil bom iz njih grozo za vsa kraljestva na zemlji zaradi Ezekíjevega sina Manáseja, Judovega kralja, zavoljo tega, kar je počenjal v Jeruzalemu.

Prestolnica Jeruzalem bo kaznovana

⁵ Kdo bo imel usmiljenje s teboj, Jeruzalem,
kdo te bo pomiloval?
Kdo se bo obrnil,
da bi te povprašal, kako ti je? ⁶ Ti si me zavrgla, govori Gospod,
obrnila si mi hrbet.
Zato bom iztegnil roko proti tebi in te uničil,
naveličal sem se prizanašati. ⁷ Vejal sem jih z velnico
pri vratih dežele.
Oropal sem svoje ljudstvo otrók, pokončal sem ga,
ker se niso odvrnili od svojih poti.^* Tako nekateri rkp., gr.; MT jim lomili .⁸ Njegove vdove sem napravil številnejše
kakor pesek ob morju.
Pri belem dnevu sem jim pripeljal pokončevalca
nad mater mladih mož,
storil sem, da sta jo naglo
popadla strah in groza. ⁹ Onemogla je mati sedmero otrok;
omedlela je.
Še za dne je njeno sonce zašlo.
Osramočena je bila in zmedena.
Preostale izročim meču
vpričo njihovih sovražnikov,govori Gospod.

Jeremijeve tožbe in Božji odgovor

¹⁰ Gorje mi, moja mati, da si me rodila, moža, ki je v sporu in prepiru z vso deželo! Nisem posojal in niso mi posojali, vendar me vse preklinja. ¹¹ Gospod govori: Ali te nisem pooblastil za dobro, ali ne za to, da ob nesreči in v stiski posreduješ za sovražnike? ¹² Se mar železo zlomi, železo s severa in bron? ¹³ Tvoje imetje in tvoje prihranke izročim v plen, zastonj, zaradi vseh tvojih grehov na vsem tvojem ozemlju.

Obljuba vrnitve iz izgnanstva

¹⁴ Naredim te za sužnja tvojih sovražnikov v deželi, ki je ne poznaš. Kajti ogenj se je vžgal v moji jezi, zoper vas gori. ¹⁵ Ti veš, Gospod,
spomni se me in zavzemi se zame!
Maščuj se zame nad mojimi preganjalci!
V svoji potrpežljivosti mi ne vzemi življenja!
Vedi, da zaradi tebe trpim zasramovanje.

Sovražniki bodo polovili krivce

¹⁶ Če so prišle tvoje besede, sem jih požiral,
tvoja beseda mi je bila v radost
in veselje srca,
kajti tvoje ime je priklicano name,
Gospod, Bog nad vojskami. ¹⁷ Nisem sedèl v krogu veseljakov,
da bi se zabaval;
spričo tvoje roke sem sedèl samoten,
ker si me napolnil s togoto. ¹⁸ Zakaj je moja bolečina brezkončna
in moja rana neozdravljiva,
da se ne more zaceliti?
Postal si mi varljiv hudournik,
voda, na katero se ni mogoče zanesti.^** Tako gr.; hebr. Najprej dvojno .Db. svojih ogabnosti .

Spreobrnjenje narodov

¹⁹ Zato tako govori Gospod:
Če se spreobrneš, storim, da se vrneš
in boš spet stal pred menoj.
Če boš izrekal tehtne besede, nič plehkega,
boš kakor moja usta.
Oni se morajo obrniti k tebi,
ti pa se ne smeš obrniti k njim. ²⁰ Tedaj naredim iz tebe
z bronom utrjen zid proti temu ljudstvu.
Bojevali se bodo proti tebi,
pa te ne bodo premagali,
ker sem jaz s teboj,
da te rešim in osvobodim,govori Gospod. ²¹ Osvobodim te iz rok hudobnih
in odkupim iz pesti nasilnikov.

Kazen je neizogibna

Samotno prerokovo življenje je kakor znamenje

¹ Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: ² Ne jemlji si žene in ne imej sinov in hčerá v tem kraju! ³ Kajti tako govori Gospod o sinovih in hčerah, ki se rodijo v tem kraju, o njihovih materah, ki jih rodijo, in o njih očetih, ki so jim dali življenje v tej deželi: ⁴ Bridke smrti bodo umrli, ne bodo objokovani ne pokopani, za gnoj bodo na površju zemlje; meč in lakota jih bosta pokončala. Njihova trupla bodo v žrtje pticam neba in zverem zemlje.

Prestolnica Jeruzalem bo kaznovana

⁵ Tako namreč govori Gospod: Ne stopaj v nobeno hišo žalosti, ne hodi k nobenemu žalovanju in ne objokuj jih, ker bom temu ljudstvu odtegnil svoj mir, govori Gospod, dobroto in usmiljenje. ⁶ Veliki in majhni bodo umirali v tej deželi, ne bodo pokopani ne objokovani, nihče si ne bo delal vrezov ne si strigel glave zaradi njih. ⁷ Ne bodo lomili kruha žalosti, da bi koga potolažili zaradi umrlega. Nikomur ne bodo ponudili čaše tolažbe za njegovega očeta ali mater.^* Tako nekateri rkp., gr.; MT jim lomili .⁸ Tudi ne hodi v hišo, kjer je gostija, da bi z njimi sedèl, jedel in pil. ⁹ Kajti tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Glej, storil bom, da na tem kraju, pred vašimi očmi, v vaših dneh umolkne glas vriskanja in glas veselja, glas ženina in glas neveste.

Jeremijeve tožbe in Božji odgovor

¹⁰ In ko oznaniš temu ljudstvu vse te besede in ti rečejo: »Zakaj nam Gospod grozi z vso to veliko nesrečo? V čem sta naša krivda in greh, s katerim smo se pregrešili proti Gospodu, svojemu Bogu?« ¹¹ jim reci: »Ker so me zapustili vaši očetje« – govori Gospod – »in so hodili za drugimi bogovi, jim služili in jih molili, mene pa zapustili in se niso držali moje postave. ¹² A vi ste delali še huje kakor vaši očetje. Glejte namreč, vsak izmed vas sledi trmi svojega hudobnega srca, mene pa ne posluša. ¹³ Zato vas bom vrgel iz te dežele v deželo, ki je niste poznali ne vi ne vaši očetje. Tam boste lahko dan in noč služili tujim bogovom. Jaz pa vam ne bom izkazal milosti.«

Obljuba vrnitve iz izgnanstva

¹⁴ Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko ne bodo več govorili: »Kakor živi Gospod, ki je Izraelove sinove pripeljal iz egiptovske dežele,« ¹⁵ ampak: »Kakor živi Gospod, ki je Izraelove sinove pripeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je zavrgel.« Pripeljal jih bom nazaj v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim očetom.

Sovražniki bodo polovili krivce

¹⁶ Glej, poslal bom veliko ribičev, govori Gospod, da jih polovijo. Nato pošljem veliko lovcev, da jih polovijo na vsaki gori in na vsakem griču in v skalnih razpokah. ¹⁷ Kajti moje oči zasledujejo njihove poti; niso skrite mojemu obličju. Njihova krivda ni prikrita mojim očem. ¹⁸ Dvojno povrnem njihovo krivdo in njihov greh, ker so oskrunili mojo deželo s trupli svojih ogabnih malikov in napolnili mojo dedno posest s svojimi gnusobami.^** Tako gr.; hebr. Najprej dvojno .Db. svojih ogabnosti .

Spreobrnjenje narodov

¹⁹ Gospod, moja moč in moja trdnjava,
moje pribežališče ob dnevu stiske!
Narodi pridejo k tebi
s koncev zemlje in porečejo:
Sámo laž so podedovali naši očetje,
ničevost, od katere ni koristi. ²⁰ Ali si človek more narediti bogove?
Pa saj to niso bogovi! ²¹ »Zato, glej, jim dam spoznati, tokrat jim dam spoznati svojo roko in svojo mogočnost: naj spoznajo, da mi je ime Gospod.«