Jeremija 11 11 of 52 chapters

Jeremija in besede zaveze

Jeremija se pritožuje Bogu

¹ Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od Gospoda, rekoč: ² Poslušajte besede te zaveze. Govôri jih Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem. ³ Reci jim: Tako govori Gospod, Izraelov Bog. Preklet bodi vsak, kdor ne posluša besed te zaveze,^* Db. posvéti .⁴ ki sem jo zapovedal vašim očetom tisti dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz talilnice železa, in rekel: Poslušajte moj glas in delajte vse tako, kakor vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog,^* Gr. naših poti .

Bog odgovarja preroku

⁵ da izpolnim prisego, ki sem jo dal vašim očetom, da jim dam deželo, v kateri se cedita mleko in med, kakor ta dan. Tedaj sem odgovoril in rekel: »Velja, Gospod.«^* Gr. Če se v mirni deželi ne čutiš .

Prelom zaveze

⁶ Potem mi je rekel Gospod: Oznani vse te besede v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah; reci: Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte.

\nd Gospodova\nd* žalostinka o razdejanju dežele

⁷ Kajti vaše očete sem od tistega dne, ko sem jih pripeljal iz egiptovske dežele, pa do tega dne nenehno najresneje opominjal, rekoč: Poslušajte moj glas. ⁸ Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak je vsak hodil v trmi svojega hudobnega srca. Zato sem poslal nadnje vse besede te zaveze, katero sem jim ukazal izpolnjevati, pa je niso izpolnjevali. ⁹ Gospod mi je še rekel: Zarota je med Judovimi možmi in jeruzalemskimi prebivalci: ¹⁰ vrnili so se h krivdam svojih davnih očetov, ki niso marali poslušati mojih besed; hodili so za drugimi bogovi in jim služili. Izraelova in Judova hiša sta prelomili zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti. ¹¹ Zato tako govori Gospod: Glej, spravim nadnje nesrečo, ki ji ne bodo mogli uteči. In če bodo vpili k meni, jih ne bom uslišal. ¹² Judova mesta in jeruzalemski prebivalci naj gredo in vpijejo k bogovom, katerim so zažigali kadilo. A nikakor jim ne bodo mogli pomagati ob času njihove nesreče!^* Tj. nobeno živo bitje.¹³ Tvoji bogovi, Juda, so postali številni kakor tvoja mesta, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko oltarjev ste postavili sramoti, oltarjev, na katerih zažigate kadilo Báalu.

Sodba in rešitev sosednih narodov

¹⁴ Ti pa ne moli za to ljudstvo in ne povzdiguj svoje mile prošnje in molitve, ker jih ne bom uslišal, ko bodo klicali k meni spričo svoje nesreče. ¹⁵ Kaj hoče moja ljuba v moji hiši s svojimi sramotnimi dejanji? Ali bodo zaobljube in posvečeno meso mogli odvrniti nesrečo od tebe? Se tedaj moreš veseliti? ¹⁶ »Zeleno oljko z lepimi sadeži in bujno rastjo« te je nekoč imenoval Gospod. A s hrumom velikega viharja bom zažgal ogenj na njej, da ji bodo veje zgorele.^* Db. bodo sezidani .¹⁷ Gospod nad vojskami te je zasadil, a ti je zagrozil z nesrečo zavoljo hudobije, ki jo počenjata Izraelova in Judova hiša, da me jezita, ko zažigata kadilo Báalu.

Jeremija preganjajo v Anatótu

¹⁸ Gospod mi je dal spoznati in tako sem spoznal;
takrat si mi razkril njihova dejanja. ¹⁹ Bil sem kakor krotko jagnje,
ki ga peljejo v zakol.
Nisem vedel, da so kovali
naklepe proti meni:
»Pokončajmo drevo z njegovim sadom vred
in iztrebimo ga iz dežele živih,
da njegovo ime ne bo več ostalo v spominu.«^* Db. kruhom .²⁰ Gospod nad vojskami, ti sodiš pravično,
preizkušaš obisti in srce,
naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
saj sem tebi zaupal svojo pravdo. ²¹ Zato tako govori Gospod proti ljudem v Anatótu: Tiste, ki ti strežejo po življenju in govorijo: »Ne prerokuj v Gospodovem imenu, sicer umreš od naših rok« – ²² zato tako govori Gospod nad vojskami – glej, tiste bom kaznoval; mladi umrejo pod mečem, njihovi sinovi in hčere umrejo od lakote. ²³ Nobeden izmed njih ne preostane. Kajti nesrečo pripeljem nad ljudi v Anatótu, leto njihovega kaznovanja.

Jeremija in besede zaveze

Jeremija se pritožuje Bogu

¹ Ti, Gospod, imaš prav,
kadar koli se pravdam s teboj,
vendar bi o nekaterih sodbah rad govoril s teboj:
Zakaj je pot krivičnih uspešna?
Zakaj žive v miru vsi, ki izdajalsko izdajajo? ² Zasadil si jih, pognali so korenine,
rastejo in dajejo sad.
Blizu si njihovim ustom,
a daleč od njihovega srca. ³ Ti, Gospod, me poznaš, me vidiš,
preizkusil si moje srce, da je s tabo.
Izloči jih kakor ovce za zakol,
določi jih za dan poboja.^* Db. posvéti .⁴ Doklej naj žaluje dežela,
se suši zelišče po vsem polju?
Zaradi hudobije njenih prebivalcev
poginjajo živina in ptice,
ker pravijo: »Ne vidi naše prihodnosti.«^* Gr. naših poti .

Bog odgovarja preroku

⁵ Če te je upehala že tekma s pešci,
kako boš tekmoval s konji?!
Če se le v mirni deželi čutiš varnega,
kaj boš počel v goščavi Jordana?^* Gr. Če se v mirni deželi ne čutiš .

Prelom zaveze

⁶ Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta,
celo ti so te izdali,
tudi ti vpijejo za tabo na vse grlo.
Ne verjemi jim,
čeprav lepo govorijo s tabo!

\nd Gospodova\nd* žalostinka o razdejanju dežele

⁷ Zapustil sem svojo hišo,
zavrgel svojo dediščino,
ljubljenko svojega srca sem dal
v roke njenih sovražnikov. ⁸ Moja dediščina je postala zame
kakor lev v gozdu.
Proti meni je vzdignila svoj glas,
zato jo sovražim. ⁹ Moja dediščina mi je kakor pisana roparica,
ptice roparice, spravite se nanjo!
Dajte, zberite se, vse poljske živali,
pridite žret. ¹⁰ Veliko pastirjev pustoši moj vinograd,
mendrajo moj delež,
spreminjajo moj ljubljeni delež
v opustelo puščavo. ¹¹ V pustinjo ga spreminjajo,
opustel žaluje po meni.
Vsa dežela je opustošena,
a nihče si tega ne jemlje k srcu. ¹² Čez vse goljave v puščavi
vdirajo pokončevalci;
kajti Gospod ima meč, ki žre
od enega do drugega konca dežele,
nobeno meso nima miru.^* Tj. nobeno živo bitje.¹³ Sejejo pšenico, žanjejo trnje,
mučijo se, pa nič ne dosežejo.
Osramočeni so pri svojih žetvah
zaradi Gospodove srdite jeze.

Sodba in rešitev sosednih narodov

¹⁴ Tako govori Gospod o vseh mojih hudobnih sosedih, ki segajo po dediščini, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu: »Glej, izrujem jih iz njihove dežele in Judovo hišo izrujem iz njihove srede. ¹⁵ Potem ko jih izrujem, se jih bom spet usmilil in jih pripeljal nazaj, vsakega v njegovo dediščino in vsakega v njegovo deželo. ¹⁶ Če se potem dobro naučijo poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ›Kakor živi Gospod‹, kakor so učili moje ljudstvo prisegati pri Báalu, tedaj se bodo nastanili sredi mojega ljudstva.^* Db. bodo sezidani .¹⁷ Če pa ne bodo poslušali, bom takšen narod neusmiljeno izruval in uničil,« govori Gospod.