1 Kroniška 20 20 of 29 chapters

David zavzame Rabo

(2 Sam 11,1; 12,26–31)

Davidovo ljudsko štetje

(2 Sam 24,1–9)

¹ Ob času, ko se je leto obrnilo, ob času, ko hodijo kralji na vojsko, je Joáb peljal vojsko v boj in opustošil deželo Amóncev. Potem je prišel in oblegal Rabo. David pa je ostal v Jeruzalemu. Ko je Joáb Rabo dotolkel in jo razdejal,

Priprave za zidavo templja

² je David vzel njihovemu kralju krono z glave in ugotovil, da tehta talent zlata; na njej je bil dragocen kamen. Položili so jo Davidu na glavo. Tudi zelo veliko plena je odpeljal iz mesta. ³ Ljudi, ki so bili v njem, je odpeljal in jih postavil k žagam, železnim klinom in sekiram. Tako je David storil vsem amónskim mestom. Zatem se je David z vsem ljudstvom vrnil v Jeruzalem.

Davidovi junaki se bojujejo s Filistejci

(2 Sam 21,15–22)

⁴ Potem je izbruhnila vojna s Filistejci v Gezerju. Takrat je Hušán Sibeháj ubil Sipája, ki je bil iz rodu Rafájevcev; tako so bili ponižani.

Davidova naročila Salomonu in knezom

⁶ Ko je bila spet vojna v Gatu, je bil tam velik mož, ki je imel po šest in šest prstov: štiriindvajset. Tudi ta je bil Rafájev potomec.

Bog kaznuje Davidov greh

(2 Sam 24,10–17)

⁷ Ko je sramotil Izraela, ga je ubil Jonatan, sin Davidovega brata Šimája. ⁸ Ti so bili Rafájevi potomci v Gatu in so padli od Davidove roke in od rok njegovih služabnikov.

David zavzame Rabo

(2 Sam 11,1; 12,26–31)

Davidovo ljudsko štetje

(2 Sam 24,1–9)

¹ Tedaj je Satan vstal proti Izraelcem in spodbodel Davida, naj prešteje Izraela.

Priprave za zidavo templja

² In David je rekel Joábu in vojskovodjem: »Pojdite in preštejte Izraelce od Beeršébe do Dana in mi sporočite, da bom vedel njihovo število!« ³ Joáb pa je rekel: »Gospod naj pomnoži svoje ljudstvo, da jih bo stokrat toliko, kolikor jih je! Ali niso, moj gospod in kralj, vsi ti služabniki mojega gospoda? Čemu to zahteva moj gospod? Zakaj naj si Izrael nakopava krivdo?«

Davidovi junaki se bojujejo s Filistejci

(2 Sam 21,15–22)

⁴ Toda kraljeva beseda je Joába primorala. Joáb je torej odšel, obhodil ves Izrael in se vrnil v Jeruzalem.

Davidova naročila Salomonu in knezom

⁶ Levija in Benjamina pa ni prištel mednje, kajti kraljevo povelje se je Joábu upiralo.

Bog kaznuje Davidov greh

(2 Sam 24,10–17)

⁷ Tudi v Božjih očeh je bila ta stvar huda, zato je udaril Izraela. ⁸ David je rekel Bogu: »Zelo sem grešil, da sem napravil to stvar. A zdaj odpusti, prosim, krivdo svojemu služabniku, saj sem ravnal zelo neumno!« ⁹ In Gospod je govoril Gadu, Davidovemu vidcu, in rekel: ¹⁰ »Pojdi in Davidu povej: Tako govori Gospod: ›Tri stvari ti predlagam; izberi si eno izmed njih, da ti jo storim!‹« ¹¹ Gad je prišel k Davidu in mu rekel: »Tako govori Gospod: Izberi si ¹² ali tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, dokler te ne doseže meč tvojih sovražnikov, ali da bo tri dni Gospodov meč, kuga, v deželi in bo Gospodov angel pokončeval po vsem Izraelovem ozemlju. Zdaj se torej odloči, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!« ¹³ David je rekel Gadu: »V veliki stiski sem. Naj padem Gospodu v roke, ker je njegovo usmiljenje zelo veliko; v človekove roke pa ne bi rad padel.« ¹⁴ Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela in umrlo je izmed Izraela sedemdeset tisoč mož. ¹⁵ Tudi nad Jeruzalem je Bog poslal angela, da bi ga pokončal. Ko pa ga je pokončeval, se je Gospod ozrl in mu je bilo žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončeval: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je tedaj stal pri mlatišču Jebusejca Arávna. ¹⁶ Ko je David povzdignil oči, je videl Gospodovega angela stati med zemljo in nebom z golim mečem v roki, ki je bil iztegnjen proti Jeruzalemu. Tedaj so padli David in starešine, oblečeni v raševino, na obraz. ¹⁷ David pa je rekel Bogu: »Ali nisem jaz ukazal prešteti ljudstva? Jaz sem se pregrešil in zakrivil to gorje; ti pa, ovce, kaj so storili? Gospod, moj Bog, tvoja roka bodi, prosim, proti meni in proti hiši mojega očeta, ne pa v pogubo tvojemu ljudstvu!«

Davidov oltar in daritev

(2 Sam 24,18–25)

¹⁸ Tedaj je Gospodov angel ukazal Gadu, da reče Davidu, naj gre in postavi oltar Gospodu na mlatišču Jebusejca Arávna. ¹⁹ David je šel gor po Gadovi besedi, ki jo je govoril v Gospodovem imenu. ²⁰ Arávna pa se je obrnil in videl angela; njegovi štirje sinovi pri njem so se skrili, Arávna pa je mlatil pšenico. ²¹ Ko je David prišel k Arávnu, se je Arávna ozrl in zagledal Davida. Stopil je z mlatišča in se priklonil Davidu z obrazom do tal. ²² David je rekel Arávnu: »Daj mi prostor tega mlatišča, da bom na njem sezidal oltar Gospodu! Prepusti mi ga za polno ceno, da preneha kuga med vsem ljudstvom!« ²³ Arávna pa je rekel Davidu: »Vzemi si ga! Moj gospod kralj naj stori, kar je dobro v njegovih očeh. Glej, dam ti vole za žgalno daritev, mlatilni vitel za drva in pšenico za jedilno daritev; vse to dam.« ²⁴ Kralj David pa je rekel Arávnu: »Nikakor, ampak kupiti hočem to za polno ceno. Kajti nočem vzeti, kar je tvojega, za Gospoda, da bi daroval žgalno daritev, ki me nič ne stane!« ²⁵ Dal je tedaj Arávnu šeststo zlatih šeklov v teži za prostor.^* Sir. in 2 Sam 24,24 petdeset .²⁶ Nato je David tam sezidal oltar Gospodu ter daroval žgalne in mirovne daritve. Ko je klical h Gospodu, mu je ta odgovoril z ognjem, ki je prišel iz nebes na žgalni oltar. ²⁷ In Gospod je ukazal angelu, naj vtakne meč v nožnico.

David izbere prostor za tempelj

²⁸ V tistem času, ko je David videl, da mu je Gospod odgovoril na mlatišču Jebusejca Arávna, je tam opravljal daritve. ²⁹ Gospodov šotor, ki ga je naredil Mojzes v puščavi, in žgalni oltar pa sta bila tačàs na višini v Gibeónu. ³⁰ Toda David ni mogel iti predenj povprašat Boga, ker se je bal meča Gospodovega angela.

David zavzame Rabo

(2 Sam 11,1; 12,26–31)

Davidovo ljudsko štetje

(2 Sam 24,1–9)

¹ Tedaj je David rekel: »Tu naj bo hiša Gospoda Boga in tu žgalni oltar za Izraela.«