← Anterior Rimljanom 10 Següent →
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
1 Bratje, hrepenenje mojega srca in moja prošnja k Bogu veljata njim, da bi se rešili. 2 Saj jim priznam, da so goreči za Božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju. 3 Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti. 4 Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. *

Odrešenje za vse

5 Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki je iz postave: Človek, ki to izpolnjuje, bo živel od tega. 6 Toda pravičnost, ki je iz vere, pravi takole: Ne govôri v svojem srcu: »Kdo se bo povzpel v nebesa?« To pomeni pripeljati dol Kristusa. 7 Ali: »Kdo se bo spustil v brezno?« To pomeni pripeljati Kristusa nazaj od mrtvih. 8 Kaj torej pravi?
Blizu tebe je beseda,
v tvojih ustih in v tvojem srcu; namreč beseda vere, ki jo oznanjamo.
9 Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. 11 Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen. 12 Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. 13 In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. 14 Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? 15 In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh! 16 Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Izaija namreč pravi: Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju? 17 Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi. * * 18 Sprašujem: mar niso slišali? O, pač!
Po vsej zemlji se je razlegal njihov glas
in do koncev sveta njihove besede.
19 Vendar sprašujem: morda Izrael ni razumel? Mojzes je prvi, ki pravi:
Storil bom, da boste ljubosumni na tiste, ki niso narod,
z nespametnim narodom vas bom razjezil.
20 Izaija si celo upa reči:
Našli so me tisti, ki me niso iskali,
razodel sem se njim, ki niso spraševali po meni.
21 O Izraelu pa pravi: Ves dan sem iztegoval svoje roke proti neposlušnemu in upornemu ljudstvu.