1 2 3

Poziv k spreobrnjenju

1 Zberi se, zberi,
narod, ki ne pozna sramu,
2 preden se rodi zakon,
kakor pleva preide dan,
preden pride nad vas
srd Gospodove jeze,
preden pride nad vas
dan Gospodove jeze!
3 Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi,
ki izpolnjujete njegov odlok.
Iščite pravičnost, iščite ponižnost,
morebiti se skrijete
na dan Gospodove jeze.

Grožnja proti zahodu: Filistejcem

4 Resnično, Gaza bo zapuščena
in Aškelón bo postal pustinja,
Ašdód bodo izgnali ob poldnevu
in Ekrón bo iztrebljen.
5 Gorje vam, prebivalci morskega obrežja,
narod Keretéjcev,
Gospodova beseda je proti vam!
O Kánaan, dežela Filistejcev,
pokončal te bom, da boš brez prebivalca.
6 Morsko obrežje postane pašnik,
planjava za pastirje,
ograda za ovce.
7 Obrežje bo dobil
ostanek hiše Judove,
tam bodo pasli,
v aškelónskih hišah
bodo zvečer počivali,
kajti Gospod, njihov Bog, jih bo obiskal
in bo obrnil njihovo usodo.

Grožnja proti vzhodu: Moábcem in Amóncem

8 Slišal sem žalitve Moába
in sramotenje Amónovih sinov,
s katerim so žalili moje ljudstvo
in se šopirili po njegovem ozemlju.
9 Zato, kakor jaz živim, govori Gospod nad vojskami,
Bog Izraelov:
Resnično, Moáb bo postal kakor Sódoma,
Amónovi sinovi kakor Gomóra:
trnjeva goščava, solna jama,
pustinja na veke.
Ostanek mojega ljudstva jih bo oplenil,
pobirek mojega naroda jih bo dobil v last.
10 To bodo imeli za svojo prevzetnost,
kajti žalili so in se šopirili
proti ljudstvu Gospoda nad vojskami.
11 Gospod bo strašen proti njim,
kajti pokončal bo vse bogove na zemlji,
njega pa bodo častili,
vsakdo na svojem kraju,
vsi otoki narodov.

Grožnja proti jugu in severu: Etiopcem in Asircem

12 Tudi vi, Etiopci,
boste pokončani z mojim mečem!
13 Iztegnil bo svojo roko proti severu,
uničil bo Asirijo,
spremenil bo Ninive v pustinjo,
suho kakor puščava.
14 Sredi njih bodo počivale črede
in vsakovrstne živali:
tudi kavka, tudi sova
bosta prenočevali na glavičih njihovih stebrov,
glas se bo razlegal skoz okno –
polica bo razdejana,
ker bo odnesel cedrovino.
*
15 To je torej radostna prestolnica,
ki je varno prebivala
in pravila v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug!«
Kako se je spremenila v pustinjo,
v živalski brlog!
Vsakdo, ki gre mimo nje,
požvižga, zamahne z roko.