1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
Bog naj razloži in odneha
1 Življenje se mi studi,prepustil se bom tožbi nad njim,
govoril bom v bridkosti svoje duše.
2 Rekel bom Bogu: Ne obsojaj me,
razloži mi, zakaj se pravdaš z menoj!
3 Ti ugaja, da uporabljaš silo,
da zametuješ delo svojih rok
in podpiraš naklep krivičnikov?
4 Ali imaš mesene oči,
mar vidiš le tako, kakor vidi človek?
5 So tvoji dnevi kakor človekovi dnevi
ali tvoja leta kakor moževa leta,
6 da iščeš pri meni krivdo
in stikaš za mojo zmoto,
7 čeprav veš, da nisem krivičen
in me nihče ne more rešiti iz tvoje roke?
* 8 Tvoje roke so me oblikovale in naredile,
na mah pa si se obrnil in me pogoltnil.
9 Spomni se vendar, da si me naredil iz ila
in me boš spet spremenil v prah.
10 Ali me nisi natočil kakor mleko,
me strdil kakor sir?
11 S kožo in z mesom si me oblekel,
s kostmi in kitami si me sklenil.
12 Podelil si mi prijazno življenje
in tvoja skrb je varovala mojega duha.
13 V svojem srcu pa si skrival to,
vem, da je to bilo že v tvojih mislih.
14 Če sem kdaj kaj zagrešil, si me opazoval
in mi ne odpuščaš moje krivde.
15 Če bi bil krivičen, gorje mi!
Še ko sem pravičen, ne smem vzdigniti glave,
nasičen s sramoto in napojen s ponižanjem.
* 16 In komaj jo vzdignem, me že preganjaš kakor lev
in me kar naprej strahuješ.
17 Nove priče kličeš proti meni,
večaš svojo jezo name
in vedno nova krdela prihajajo nadme.
18 Zakaj si me spravil iz materinega telesa?
O, da bi bil izdihnil
in me ne bi bilo videlo oko!
19 Bil bi, kakor bi me ne bilo,
iz materinega telesa bi me bili prenesli v grob.
20 Mar se ne izteka kratki čas mojih dni?
Naj odstopi od mene, da se še malo poveselim,
21 preden odidem brez vrnitve
v deželo teme in smrtne sence,
22 v deželo, mračno kakor polnoč,
polno smrtne sence in brez reda,
kjer je sij podoben temi.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia