1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
1 Če si se voljan vrniti, Izrael,se vrni k meni!
Če odpraviš svoje gnusobe izpred mojega obličja,
ne boš taval kot begunec.
2 Če boš resnicoljubno, prav in pravično prisegal:
»Kakor živi Gospod«,
bodo narodi blagoslovljeni v njem
in se bodo ponašali z njim. 3 Tako namreč govori Gospod možem v Judu in Jeruzalemu:
Preorjite si ledino
in ne sejte med trnje.
4 Obrežite se za Gospoda,
odpravite sprednjo kožico svojih src,
Judovci in jeruzalemski prebivalci.
Sicer moja jeza šine kakor ogenj
in zagori, da je nihče ne pogasi –
zaradi hudobije vaših dejanj.
Sovražni vpad s severa
5 Sporočajte v Judu,razglašajte v Jeruzalemu;
trobite na rog po deželi,
vpijte na ves glas in recite:
»Zberite se!
V utrjena mesta pojdimo!«
6 Vzdignite prapor proti Sionu,
poiščite zavetje, ne ustavljajte se,
kajti nesrečo pripeljem s severa
in veliko razdejanje.
7 Lev prihaja iz svoje goščave,
pokončevalec narodov se odpravlja,
odhaja iz svojega kraja,
da naredi iz tvoje dežele pustinjo.
Tvoja mesta bodo porušena,
brez prebivalca.
8 Zato si oblecite raševnike,
žalujte in vpijte:
»Gospodova srdita jeza
se ni odvrnila od nas.« 9 Zgodí se tisti dan, govori Gospod: pogum upade kralju in knezom, duhovniki ostrmijo, osupnejo preroki. 10 Na to porečem: »Oh, Gospod Bog, kako hudo si prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, ko si rekel: Mir boste imeli – pa nam meč streže po življenju!« 11 Tisti čas bo rečeno temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z goljav v puščavi vleče proti hčeri mojega ljudstva, pa ne da bi prevejal in prečistil: * 12 presilen veter je za to! Na moj ukaz prihaja; zdaj jim tudi jaz izrečem sodbo.
* 13 »Glej, prihaja kakor oblaki,
kot vihar so njegovi bojni vozovi,
hitrejši od orlov njegovi konji.
Gorje nam, izgubljeni smo!«
14 Operi svoje srce hudobije,
Jeruzalem, da se rešiš.
Doklej bodo ždeli v tvojih prsih
zlobni načrti?
15 Kajti glas sporoča iz Dana
in razglaša stisko z Efrájimskega pogorja:
16 »Opozorite narode: ›Glejte jih!‹
Razglasite po Jeruzalemu:
›Oblegovalci pridejo iz daljne dežele
in zaženejo bojni klic proti Judovim mestom.
* 17 Kakor poljski čuvaji obkolijo Jeruzalem,
ker se mi je uprl,
18 Tvoje poti in tvoja dela
so ti to napravili,
to je tvoja nesreča – res, bridko je,
saj ti sega do srca.‹«
Preroka boli narodova stiska
19 O moje obisti, moje obisti! Zvijam se v bolesti!O stene mojega srca!
Kako mi razbija srce!
Ne morem molčati,
ker slišim glas rogá,
bojni hrup.
20 Polom za polomom oznanjajo,
opustošena je vsa dežela,
naglo so uničeni moji šotori,
v hipu šotorski zastori.
21 Doklej bom gledal vojaški prapor,
poslušal glas rogá?
22 »Zakaj neumno je moje ljudstvo;
nočejo me poznati.
Nespametni sinovi so
in nerazsodni;
pametni za počenjanje hudobije,
ne znajo pa delati dobro.«
23 Gledam zemljo – in glej: pusta je in prazna;
k nebu – njegove svetlobe ni.
24 Gledam gore – in glej: tresejo se,
vsi hribi drhtijo.
25 Gledam – in glej: ni več človeka,
vse ptice neba so odletele.
26 Gledam – in glej: rodovitna dežela je puščava.
Razdejana so vsa njena mesta
pred Gospodom, pred njegovo srdito jezo. 27 Da, tako govori Gospod: »Vsa dežela bo opustošena, vendar je ne bom uničil do kraja.
* 28 Zato se zemlja ogrne v žalost
in zgoraj potemni nebo,
zakaj govoril sem in sklenil,
ne kesam se in ne odstopam od tega.«
29 Pred hrupom konjenice in lokostrelcev
beži vse mesto;
v goščave gredo, se vzpenjajo med skale.
Vsa mesta so zapuščena,
nihče ne prebiva v njih.
30 In ti, opustošena,
kaj počneš, da se oblačiš v škrlat,
da se krasiš z zlatim nakitom,
da si z ličilom obkrožaš oči?
Zaman se zaljšaš:
ljubimci te zavračajo,
strežejo ti po življenju.
31 Krike slišim kakor pri ženi v porodnih krčih,
ječanje kakor pri ženski, ki prvič rojeva,
glas hčere sionske, ki stoka
in vije roke:
»Joj, gorje mi, moje življenje bo plen ubijalcev.« *
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia