Jeremija 3 3 de 52 capítols

Prelom zaveze

¹ Recimo, da mož odslovi svojo ženo
in gre ona od njega
in se poroči z drugim:
ali se bo on še vrnil k njej?
Se ni ta zemlja oskrunila do kraja?
Tudi ti si se vlačugala z mnogimi ljubimci:
bi se rada spet vrnila k meni?govori Gospod. ² Povzdigni oči h goljavam in glej!
Kje nisi občevala?
Ob poteh si čakala nanje
kakor Arabec v puščavi.
Tako si omadeževala deželo
s svojim vlačuganjem in hudobijo. ³ Zato se je deževje odmaknilo
in ni bilo pomladnega dežja.
Vendar si imela čelo vlačuge,
prav nič sram te ni bilo. ⁴ Zdaj mi pa na lepem kličeš:
»Moj oče! Ti prijatelj moje mladosti!

Sovražni vpad s severa

⁵ Ali se bo na veke jezil?
Mi to zmeraj oponašal?«
Glej, tako govoriš,
a delaš hudobije. To znaš!

Poziv k spreobrnjenju

⁶ Gospod mi je rekel v dneh kralja Jošíja: »Ali si videl, kaj je delala odpadnica, Izrael? Hodila je na vsak visok grič in pod vsako zeleno drevo ter se tam vlačugala. ⁷ Rekel sem si: Potem ko je vse to počela, se bo vrnila k meni. Pa se ni vrnila. Juda, njena sestra verolomnica, je to opazila. ⁸ Videla je tudi, da sem odpadnico Izrael zaradi vsega njenega prešuštvovanja odslovil in ji dal ločitveni list. Toda verolomnica, njena sestra Juda, se ni bala, ampak je šla in se vlačugala še sama. ⁹ S svojim lahkomiselnim vlačuganjem je omadeževala deželo in prešuštvovala s kamnom in lesom. ¹⁰ Pri vsem tem se tudi verolomnica, njena sestra Juda, ni vrnila k meni z vsem srcem, ampak le na videz, govori Gospod.« ¹¹ Tedaj mi je Gospod rekel: Pravičnejša se je pokazala odpadnica Izrael kakor verolomnica Juda.^* Tj. celotnemu ljudstvu.¹² Pojdi, oznanjaj te besede proti severu in reci:
»Vrni se, odpadnica Izrael,govori Gospod.
Ne bom vas več mrko gledal,
kajti dobrohoten sem,govori Gospod.
Ne bom se jezil na veke.^* Db. Meni ali Zame .¹³ Samo priznaj svojo krivdo,
da si se upirala Gospodu, svojemu Bogu,
in rajši tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo,
mojega glasu pa nisi poslušala,govori Gospod.«

Mesijansko ljudstvo na Sionu

¹⁴ Vrnite se, odpadli sinovi,govori Gospod.
Kajti jaz sem vaš gospodar.
Vzel vas bom, enega iz mesta, dva iz družine,
in vas pripeljem na Sion. ¹⁵ Dal vam bom pastirjev po svojem srcu, da vas bodo pasli z znanjem in razsodnostjo. ¹⁶ Ko se boste namnožili in narasli v deželi, tiste dni, govori Gospod, ne bodo več rekli: »Skrinja Gospodove zaveze!« Nihče ne bo pomislil nanjo, ne bodo se je spominjali in je ne pogrešali, in nove ne bodo več naredili.^* Db. svoj glas .¹⁷ Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Tja se bodo stekali vsi narodi, h Gospodovemu imenu v Jeruzalem, in ne bodo več sledili trmi svojega hudobnega srca.^* Db. ga obkolijo .¹⁸ Tiste dni pojde Judova hiša k Izraelovi hiši in iz severne dežele prideta skupaj v deželo, ki sem jo dal v dediščino vašim očetom.

Nadaljevanje pesmi o spreobrnjenju

Preroka boli narodova stiska

¹⁹ Sam pri sebi sem rekel:
Kako rad bi te prištel med sinove
in ti dal prijazno deželo,
prelepo dediščino med narodi!
Rekel sem si: »Moj oče« bi me klicala
in se ne bi več obrnila od mene. ²⁰ A kakor kdaj žena izda svojega soproga,
tako ste vi izdali mene, Izraelova hiša,govori Gospod. ²¹ Glas se sliši na goljavah,
jok in tožbe Izraelovih sinov,
ker so zašli na krivo pot,
pozabili Gospoda, svojega Boga. ²² Spreobrnite se, odpadli sinovi,
ozdraviti hočem vaš odpad!
»Glej, prihajamo k tebi.
Saj si ti Gospod, naš Bog. ²³ Zares, le prevara prihaja z gričev –
ta podivjanost na hribih!
Zares, le pri Gospodu, našem Bogu,
je rešitev za Izraela. ²⁴ Sramotni malik je od naše mladosti žrl trud naših očetov, njihovo drobnico in govedo, njihove sinove in hčere. ²⁵ Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast naj nas pokrije, ker smo grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, mi in naši očetje; od svoje mladosti do tega dne nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga.«

Prelom zaveze

¹ Če si se voljan vrniti, Izrael,govori Gospod,
se vrni k meni!
Če odpraviš svoje gnusobe izpred mojega obličja,
ne boš taval kot begunec. ² Če boš resnicoljubno, prav in pravično prisegal:
»Kakor živi Gospod«,
bodo narodi blagoslovljeni v njem
in se bodo ponašali z njim. ³ Tako namreč govori Gospod možem v Judu in Jeruzalemu:
Preorjite si ledino
in ne sejte med trnje. ⁴ Obrežite se za Gospoda,
odpravite sprednjo kožico svojih src,
Judovci in jeruzalemski prebivalci.
Sicer moja jeza šine kakor ogenj
in zagori, da je nihče ne pogasi –
zaradi hudobije vaših dejanj.

Sovražni vpad s severa

⁵ Sporočajte v Judu,
razglašajte v Jeruzalemu;
trobite na rog po deželi,
vpijte na ves glas in recite:
»Zberite se!
V utrjena mesta pojdimo!«

Poziv k spreobrnjenju

⁶ Vzdignite prapor proti Sionu,
poiščite zavetje, ne ustavljajte se,
kajti nesrečo pripeljem s severa
in veliko razdejanje. ⁷ Lev prihaja iz svoje goščave,
pokončevalec narodov se odpravlja,
odhaja iz svojega kraja,
da naredi iz tvoje dežele pustinjo.
Tvoja mesta bodo porušena,
brez prebivalca. ⁸ Zato si oblecite raševnike,
žalujte in vpijte:
»Gospodova srdita jeza
se ni odvrnila od nas.« ⁹ Zgodí se tisti dan, govori Gospod: pogum upade kralju in knezom, duhovniki ostrmijo, osupnejo preroki. ¹⁰ Na to porečem: »Oh, Gospod Bog, kako hudo si prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, ko si rekel: Mir boste imeli – pa nam meč streže po življenju!« ¹¹ Tisti čas bo rečeno temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z goljav v puščavi vleče proti hčeri mojega ljudstva, pa ne da bi prevejal in prečistil:^* Tj. celotnemu ljudstvu.¹² presilen veter je za to! Na moj ukaz prihaja; zdaj jim tudi jaz izrečem sodbo.^* Db. Meni ali Zame .¹³ »Glej, prihaja kakor oblaki,
kot vihar so njegovi bojni vozovi,
hitrejši od orlov njegovi konji.
Gorje nam, izgubljeni smo!«

Mesijansko ljudstvo na Sionu

¹⁴ Operi svoje srce hudobije,
Jeruzalem, da se rešiš.
Doklej bodo ždeli v tvojih prsih
zlobni načrti? ¹⁵ Kajti glas sporoča iz Dana
in razglaša stisko z Efrájimskega pogorja: ¹⁶ »Opozorite narode: ›Glejte jih!‹
Razglasite po Jeruzalemu:
›Oblegovalci pridejo iz daljne dežele
in zaženejo bojni klic proti Judovim mestom.^* Db. svoj glas .¹⁷ Kakor poljski čuvaji obkolijo Jeruzalem,
ker se mi je uprl,govori Gospod.^* Db. ga obkolijo .¹⁸ Tvoje poti in tvoja dela
so ti to napravili,
to je tvoja nesreča – res, bridko je,
saj ti sega do srca.‹«

Nadaljevanje pesmi o spreobrnjenju

Preroka boli narodova stiska

¹⁹ O moje obisti, moje obisti! Zvijam se v bolesti!
O stene mojega srca!
Kako mi razbija srce!
Ne morem molčati,
ker slišim glas rogá,
bojni hrup. ²⁰ Polom za polomom oznanjajo,
opustošena je vsa dežela,
naglo so uničeni moji šotori,
v hipu šotorski zastori. ²¹ Doklej bom gledal vojaški prapor,
poslušal glas rogá? ²² »Zakaj neumno je moje ljudstvo;
nočejo me poznati.
Nespametni sinovi so
in nerazsodni;
pametni za počenjanje hudobije,
ne znajo pa delati dobro.« ²³ Gledam zemljo – in glej: pusta je in prazna;
k nebu – njegove svetlobe ni. ²⁴ Gledam gore – in glej: tresejo se,
vsi hribi drhtijo. ²⁵ Gledam – in glej: ni več človeka,
vse ptice neba so odletele. ²⁶ Gledam – in glej: rodovitna dežela je puščava.
Razdejana so vsa njena mesta
pred Gospodom, pred njegovo srdito jezo. ²⁷ Da, tako govori Gospod: »Vsa dežela bo opustošena, vendar je ne bom uničil do kraja.^* Db. vendar konca ne bom storil .²⁸ Zato se zemlja ogrne v žalost
in zgoraj potemni nebo,
zakaj govoril sem in sklenil,
ne kesam se in ne odstopam od tega.« ²⁹ Pred hrupom konjenice in lokostrelcev
beži vse mesto;
v goščave gredo, se vzpenjajo med skale.
Vsa mesta so zapuščena,
nihče ne prebiva v njih.^* Gr. vsa dežela .³⁰ In ti, opustošena,
kaj počneš, da se oblačiš v škrlat,
da se krasiš z zlatim nakitom,
da si z ličilom obkrožaš oči?
Zaman se zaljšaš:
ljubimci te zavračajo,
strežejo ti po življenju. ³¹ Krike slišim kakor pri ženi v porodnih krčih,
ječanje kakor pri ženski, ki prvič rojeva,
glas hčere sionske, ki stoka
in vije roke:
»Joj, gorje mi, moje življenje bo plen ubijalcev.«^* Db. moja duša je nemočna pred morilci .