Vrnitev na Sion

1 Naj vriskata puščava in goljava,
raduje naj se pustinja
in naj cvete kakor narcisa.
2 Bujno naj cvete,
naj se raduje in radostna vriska.
Dano ji bo veličastvo Libanona,
krasota Karmela in Šaróna.
Gledali bodo Gospodovo veličastvo,
krasoto našega Boga.
3 Okrepíte utrujene roke,
utrdíte klecava kolena.
4 Recite njim, ki so plahega srca:
»Bódite močni, nikar se ne bojte!
Glejte, vaš Bog!
Maščevanje prihaja,
Božje povračilo,
on prihaja, da vas reši!«
5 Tedaj bodo spregledale oči slepih,
gluhim se bodo odprla ušesa.
6 Tedaj bo hromi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci,
v pustinji potoki.
7 Goljava bo postala jezero,
žejna dežela vrelci vodá,
počivališče v pokrajini šakalov
bo trata za trstje in bičje.
8 Tam bo utrjena pot,
imenovali jo bodo Sveta pot,
nečisti ne bo hodil po njej.
Gospod jim bo utiral pot,
niti bedni ne bodo zašli.
9 Tam ne bo leva,
huda zver ne bo stopila nanjo,
ne bo je najti,
tam bodo hodili le odrešeni.
10 Gospodovi osvobojenci se bodo vrnili
in prišli s pesmijo na Sion.
Nad njihovo glavo bo večno veselje,
dosegli bodo radost in veselje,
žalost in vzdihovanje bosta zbežala.