Izaija 1 1 de 66 capítols

Prvi del

Gorje, uporni Izrael

Mesijanski mir

(Mih 4,1–3)

¹ Videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je prejel o Judu in o Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev. ² Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja,
kajti Gospod je govoril:
Otroke sem vzredil in povzdignil,
oni pa so se mi uprli. ³ Vol pozna svojega gospodarja
in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna,
moje ljudstvo ne razume. ⁴ Gorje, pregrešni narod,
ljudstvo, obteženo s krivdo,
zarod hudodelcev,
izprijeni otroci!
Zapustili so Gospoda,
zavrgli so Svetega Izraelovega,
obrnili so mi hrbet. ⁵ Kam naj bi bili še udarjeni,
ko nadaljujete z odpadom?
Glava je vsa razbolela,
srce je vse oslabelo.

\nd Gospodov\nd* dan bo strašen

⁶ Od podplata na nogi do glave
ni nič zdravega na njem:
samo rana in podplutba
in gnojno vnetje.
Niso jih očistili ne obvezali
in ne namazali z oljem.^* Hebr. nejasno.⁷ Vaša dežela je opustošena,
vaša mesta so požgana z ognjem.
Vašo zemljo žro pred vami tujci,
opustošena je kakor razdejanje tujcev. ⁸ Hči sionska je ostala
kakor senčnica v vinogradu,
kakor koliba v kumaričnem polju,
kakor mesto po obleganju. ⁹ Ko bi nam Gospod nad vojskami
ne prihranil ostanka,
bi postali že kakor Sódoma,
Gomóri bi bili podobni.

Pridite, pravdajmo se

¹⁰ Poslušajte Gospodovo besedo,
knezi sódomski,
prisluhni nauku našega Boga,
ljudstvo gomórsko! ¹¹ Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve,
govori Gospod.
Sit sem žgalnih daritev ovnov
in maščobe pitancev.
Krvi juncev, jagnjet in kozlov
ne maram. ¹² Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje,
kdo zahteva to iz vaše roke,
da teptajte moje dvore! ¹³ Nehajte mi prinašati ničeve daritve,
kadilo mi je gnusoba.
Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov,
ne prenesem zlagáne slovesnosti. ¹⁴ Vaše mlaje in vaša praznovanja
sovraži moja duša.
Postali so mi nadležni,
ne morem jih več prenašati. ¹⁵ Kadar iztegujete svoje roke,
si zakrivam oči pred vami.
Tudi če množite svoje molitve,
vas ne poslušam,
vaše roke so polne krvi. ¹⁶ Umijte se, očistite se!
Odstranite svoja hudobna dejanja
izpred mojih oči,
nehajte delati húdo.^* Hebr. nejasno.¹⁷ Naučite se delati dobro,
skrbite za pravico.
Pomagajte zatiranemu,
zagovarjajte siroto,
branite vdovo. ¹⁸ Pridite, pravdajmo se,
govori Gospod:
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg,
če so rdeči kakor bagrenina,
bodo beli kakor volna. ¹⁹ Če me boste radi poslušali,
boste uživali dobrine dežele. ²⁰ Če pa nočete in se upirate,
vas meč požre,
kajti Gospodova usta so govorila.

Tožba nad Jeruzalemom

²¹ Kako se je sprevrgla v vlačugo
zvesta prestolnica!
Polna je bila pravice,
pravičnost je bivala v njej,
zdaj pa morilci. ²² Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro,
tvoje vino je zmešano z vodo. ²³ Tvoji prvaki so uporniki
in pajdaši tatov.
Vsi ljubijo podkupnino
in zahtevajo povračila.
Nočejo braniti sirote
in pravda vdove ne pride do njih. ²⁴ Zato govori Gospod, Bog nad vojskami, Močni Izraelov:
Gorje! Obračunal bom s svojimi nasprotniki,
maščeval se bom nad svojimi sovražniki. ²⁵ Svojo roko bom obrnil proti tebi,
kot plavž bom izžgal tvojo žlindro
in izločil ves tvoj svinec. ²⁶ Postavil ti bom spet sodnike kot v začetku
in svetovalce, kakor je bilo od kraja.
Potem boš spet dobila ime Prestolnica pravičnosti,
Zvesta trdnjava.^* Db. mesto ; mesto je v hebr. ž. spola.²⁷ Hči sionska se bo rešila s pravico,
njeni spreobrnjenci s pravičnostjo. ²⁸ Uporniki in grešniki pa bodo hkrati pokončani,
tisti, ki zapuščajo Gospoda, bodo pogubljeni. ²⁹ Da, sram vas bo zaradi terebint,
ki jih ljubite,
sramovali se boste vrtov,
ki jih imate radi. ³⁰ Kajti postali boste kakor terebinta,
ki ji listje vene,
kakor vrt, ki nima vode. ³¹ Mogočnež bo postal predivo
in njegovo delo iskra,
gorelo bo oboje skupaj
in nihče ne bo mogel pogasiti.

Prvi del

Gorje, uporni Izrael

Mesijanski mir

(Mih 4,1–3)

¹ Beseda, ki jo je prejel Izaija, Amócov sin, o Judu in Jeruzalemu. ² Zgodilo se bo poslednje dni:
Gora hiše Gospodove
bo trdno stala kot najvišja med gorami,
vzdigovala se bo nad griči.
In vsi narodi bodo hiteli k njej, ³ številna ljudstva bodo prišla in rekla:
»Pridite, pojdimo na Gospodovo goro,
k hiši Jakobovega Boga.
Poučil nas bo o svojih potih
in hodili bomo po njegovih stezah.
Kajti s Siona bo prišla postava
in Gospodova beseda iz Jeruzalema.« ⁴ Razsojal bo med narodi,
dokazoval številnim ljudstvom.
Svoje meče bodo prekovali v lemeže
in svoje sulice v srpe.
Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu,
ne bodo se več učili vojskovanja. ⁵ Hiša Jakobova,
pridite, hodímo
v Gospodovi luči.

\nd Gospodov\nd* dan bo strašen

⁶ Zavračaš namreč svoje ljudstvo,
hišo Jakobovo,
kajti polni so vedežev z Vzhoda
in čarovnikov kakor Filistejci,
pomešani so z otroki tujcev.^* Hebr. nejasno.⁷ Njihova dežela je polna zlata in srebra,
njihovih zakladov ni konca.
Njihova dežela je polna konj,
njihovih bojnih voz ni konca. ⁸ Njihova dežela je polna malikov,
častijo delo svojih rok,
ki so ga naredili njihovi prsti. ⁹ A smrtnik bo klonil,
človek bo ponižan,
ne boš jim odpustil.

Pridite, pravdajmo se

¹⁰ Zlezi v pečino,
skrij se v zemljo,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom. ¹¹ Prevzetne smrtnikove oči se bodo povesile,
človekova ošabnost bo klonila,
samo Gospod bo vzvišen
tisti dan. ¹² Kajti dan Gospoda nad vojskami pride
nad vse ošabne in visoke
in nad vse mogočne, da bodo ponižani, ¹³ nad vse libanonske cedre,
visoke in mogočne,
in nad vse bašánske hraste, ¹⁴ nad vse visoke gore
in nad vse vzvišene griče, ¹⁵ nad vse visoke stolpe
in nad vsa utrjena obzidja, ¹⁶ nad vse taršíške ladje
in nad vsa zaželena pristanišča.^* Hebr. nejasno.¹⁷ Smrtnikova prevzetnost bo klonila,
človekova ošabnost bo ponižana,
samo Gospod bo vzvišen tisti dan. ¹⁸ Maliki bodo popolnoma izginili: ¹⁹ ljudje bodo šli v skalnate votline
in v zemeljske jame,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo. ²⁰ Tisti dan bodo ljudje vrgli
krtom in netopirjem
svoje srebrne in zlate malike,
ki so si jih naredili, da bi jih molili,

Tožba nad Jeruzalemom

²¹ in bodo šli v gorske votline
in v skalne razpoke,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo. ²² Obrnite se proč od človeka,
saj je kakor dih v njegovem nosu,
tako malo je vreden.