1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
Suhe kosti oživijo
1 Gospodova roka je bila nad menoj. Gospod me je po duhu peljal ven in me postavil v sredo doline, ki je bila polna kosti. 2 Peljal me je krog in krog ob njih: glej, bilo jih je silno veliko po dolini in glej, zelo suhe so bile. 3 Rekel mi je: »Sin človekov, ali lahko te kosti oživijo?« Rekel sem: »Gospod Bog, ti veš!« 4 Tedaj mi je rekel: Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: »Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo! 5 Tako govori Gospod Bog tem kostem: Glejte, poslal bom duha v vas in boste oživele. * 6 S kitami vas bom obdal in dal, da bo zrastlo meso na vas. Prevlekel vas bom s kožo in vam dal duha, da boste oživele. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.« 7 Prerokoval sem, kakor mi je bilo ukazano. Ko sem prerokoval, je nastal šum. In glej, hrup: kosti so se približale druga drugi. 8 Videl sem: glej, že so bile kite na njih, zrastlo je meso in koža se je razpela čeznje po vrhu. Duha pa ni bilo v njih. 9 Tedaj mi je rekel: »Prerokuj duhu, prerokuj, sin človekov, in reci duhu: Tako govori Gospod Bog: Od štirih vetrov pridi, duh, in dihni v te pobite, da oživijo!« 10 Ko sem prerokoval, kakor mi je bilo ukazano, je prišel vanje duh. Oživele so in se postavile na noge: silno velika vojska. 11 Rekel mi je: »Sin človekov, te kosti so vsa Izraelova hiša. Glej, govorijo: ›Naše kosti so usahnile, naše upanje je splahnelo, uničeni smo.‹ 12 Zato prerokuj in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobov, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo. 13 Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo. 14 Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril in storil, govori Gospod.«Združitev obeh kraljestev
15 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 16 Ti, sin človekov, si vzemi kos lesa in zapiši nanj: »Judu in Izraelovim sinovom, ki so njegovi zavezniki.« Vzemi še drug kos lesa in zapiši nanj: »Jožefu – Efrájimov les – in vsej Izraelovi hiši, ki je njegova zaveznica.« 17 Potem ju stakni, da ti bosta en kos lesa in bosta združena v tvoji roki. 18 Ko ti bodo sinovi tvojega ljudstva rekli: »Nam ne boš razložil, kaj hočeš s tem?« 19 jim reci: Tako govori Gospod Bog: Glejte, vzel bom Jožefov kos lesa, ki je v Efrájimovi roki, in Izraelove rodove, ki so njegovi zavezniki, in jih pridel njemu, Judovemu kosu, ter naredil iz njiju en les, tako da bosta eno v moji roki. 20 Kosa lesa, na katera si pisal, naj bosta v tvoji roki pred njihovimi očmi; 21 reci jim: Tako govori Gospod Bog: glejte, vzel bom Izraelove sinove izmed narodov, kamor so odšli, jih zbral z vseh strani in jih pripeljal na njihovo zemljo. 22 Združil jih bom v en narod v deželi, na Izraelovih gorah. En kralj bo kraljeval nad vsemi. Ne bosta več dva naroda in ne bodo se več delili v dve kraljestvi. 23 Ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in ostudnostmi in z vsemi svojimi hudodelstvi. Rešil jih bom vseh odpadov, s katerimi so se pregrešili, in jih očistil: moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog. 24 Moj služabnik David bo kralj nad njimi; vsi bodo imeli enega pastirja. Po mojih odlokih se bodo ravnali in mojih zakonov se bodo držali in jih izpolnjevali. 25 Prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu in so v njej prebivali njihovi očetje. Prebivali bodo v njej sami, njihovi otroci in otroci njihovih otrok na veke; moj služabnik David bo njihov knez na veke. 26 Z njimi bom sklenil zavezo miru: to bo večna zaveza z njimi. Utrdil jih bom in jih namnožil ter postavil svoje svetišče v njihovi sredi na veke. 27 Moje prebivališče bo pri njih, njihov Bog bom in oni bodo moje ljudstvo. 28 Tedaj bodo narodi spoznali, da jaz, Gospod, posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče med njimi na veke.Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia