Jazon napade Jeruzalem, a mora zbežati
1 Približno v tem času se je Antíoh pripravil na svoj drugi pohod proti Egiptu. 2 Zgodilo pa se je, da so se po vsem mestu skoraj štirideset dni prikazovali konjeniki, ki so dirjali po zraku, oblečeni v zlato vezene plašče, oboroženi s sulicami in švigajoč z meči. Bili so razvrščeni v oddelke. 3 In to se je odvijalo v valovanju konj, napadanju in odbijanju z obeh strani, v premikanju ščitov, v šviganju kopij, letenju izstrelkov in lesketanju zlatih oprav ter vsakovrstnih oklepov. 4 Zato so vsi molili, naj bi prikazen pomenila kaj dobrega. * 5 Ko pa se je raznesla lažna novica, da je Antíoh umrl, je Jazon vzel ne manj kot tisoč mož in nenadoma napadel mesto. Branilce na obzidju so potisnili vstran, mesto so naposled zavzeli in Menelaj se je zatekel v grad. 6 Jazon pa je neusmiljeno klal svoje sodržavljane, ne da bi pomislil, da je uspeh proti lastnim rojakom največji neuspeh. Mislil si je, da postavlja znamenja zmage nad sovražniki, ne pa nad ljudmi iste krvi. 7 Vendar mu ni uspelo, da bi si bil zagotovil oblast. Na koncu je s svojim izdajstvom dosegel le sramoto in se spet umaknil kot ubežnik v deželo Amóncev. 8 Za konec njegovega življenja ga je dal arabski vladar Aréta zapreti, pozneje pa je Jazon bežal od mesta do mesta. Vsi so ga preganjali, ga sovražili kot odpadnika od postav in ga preklinjali kot rablja domovine in sodržavljanov, dokler ga ni zaneslo v Egipt. * 9 Tako je človek, ki je izgnal iz domovine toliko ljudi, končal na tujih tleh, in sicer pri Špartancih, kamor je prišel čez morje v upanju, da bo tam našel zavetje zaradi sorodstva med narodoma. 10 In za njim, ki je pustil toliko ljudi ležati nepokopanih, ni nihče žaloval. Bil je brez kakršne koli pogrebne časti in ni dobil prostora v grobnici svojih očetov.Antíoh izropa jeruzalemski tempelj
11 Ko je prišlo kralju na ušesa, kaj se je zgodilo, je mislil, da hoče Judeja odpasti. In tako je ves besen zapustil Egipt in v naskoku zavzel mesto. * 12 Ukazal je vojakom, naj neusmiljeno pobijejo vse, na katere bi naleteli, in pokoljejo tiste, ki bi se zatekli na strehe hiš. 13 Tako so pobijali mlade in stare, morili fante in ženske in otroke, klali deklice in dojenčke. 14 V tistih pičlih treh dneh je bilo pokončanih osemdeset tisoč ljudi. Od teh jih je štirideset tisoč padlo v boju, tistih, ki so bili prodani v sužnost, pa ni bilo manj od pobitih. 15 Vendar mu to ni bilo dovolj. Drznil si je vdreti v najsvetejše svetišče na zemlji, pri tem pa je imel za vodnika Menelaja, ki je postal izdajalec postave in domovine. 16 S svojimi nečistimi rokami je segel po svetih posodah. Darovi, ki so jih drugi kralji poklonili za razvoj, slavo in ugled svetega kraja, so postali plen njegovih neposvečenih rok. 17 Antíoh se je prevzemal v svojih mislih, ne da bi uvidel, da se je Gospodar le za kratek čas jezil zaradi grehov meščanov in se zato ni oziral na kraj. 18 Ko ne bi bili pogreznjeni v kup grehov, bi ga takoj ob prihodu prebičali in odvrnili od njegove predrzne namere, kakor so Heliódorja, ki ga je kralj Selevk poslal preiskat zakladnico. 19 Toda Gospod ni izbral naroda zaradi kraja, marveč kraj zaradi naroda. 20 Zato je bil kraj sam, potem ko je bil vpleten v nesreče, ki so zadele narod, pozneje deležen tudi njegove sreče. In potem ko je ob srdu Vladarja vsega ostal zapuščen, je bil spet vzpostavljen v vsej svoji slavi, ko se je Gospodar spravil z njim. 21 Ko je torej Antíoh odnesel iz svetišča tisoč osemsto talentov, je pohitel v Antiohijo. V svojem napuhu je mislil, da je napravil zemljo plovno, morje pa hodno – tako napihnjen je bil v svojem srcu. * 22 Za sabo je pustil oblastnike, ki naj bi tlačili judovski narod, in sicer v Jeruzalemu Filipa, Frigijca po rodu in po vedenju še bolj barbara od tistega, ki ga je postavil, 23 na Garizímu Andrónika, poleg teh pa še Menelaja, ki se je do sodržavljanov vedel najslabše od vseh. Bil je namreč judovskim sodržavljanom globoko sovražen. *Kraljev odposlanec kolje Jude
24 Poleg tega je Antíoh poslal poveljnika Mízijcev Apolonija z vojsko dvaindvajset tisoč mož in ukazal, naj pokoljejo vse odrasle, ženske in mlajše pa naj prodajo. 25 Apolonij je prišel v Jeruzalem in se delal miroljubnega. Pa je le čakal na sveti sobotni dan. Tedaj je presenetil praznujoče Jude in svojim podrejenim ukazal, naj sežejo po orožju. 26 In tako je pobil vse, ki so šli z doma na opazovanje. Nato je z oboroženimi vojaki vdrl v mesto in pokončal veliko ljudi. 27 Juda z vzdevkom Makabejec pa se je s kakimi desetimi drugimi umaknil v puščavo. V hribih je živel s tovariši kakor divje zveri. Ves čas so se hranili samo z zelišči, da se ne bi omadeževali kakor drugi.Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia