2 Kroniška 21 21 de 36 capítols

Jorám

(1 Kr 22,51; 2 Kr 8,16–19)

Ahazjá

(2 Kr 8,25–29)

¹ Józafat je legel k svojim očetom in bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám.

Ahazjája ubijejo

(2 Kr 9,27–29)

⁷ Vendar Gospod ni hotel uničiti Davidove hiše zaradi zaveze, ki jo je bil sklenil z Davidom, in ker je obljubil, da bo njemu in njegovim sinovom dal svetilko za vse dni.

Upor Edómcev

(2 Kr 8,20–22)

⁸ V njegovih dneh so se Edómci uprli Judovi oblasti in si postavili kralja. ⁹ Jorám je tedaj s svojimi poveljniki in z vsemi bojnimi vozmi krenil tja čez. Vstal je ponoči in potolkel Edómce, ki so obkolili njega in poveljnike bojnih voz.

Kraljica Atalja

(2 Kr 11,1–3)

¹⁰ Edómci pa se upirajo Judovi oblasti do tega dne. Tedaj se je, v istem času, tudi Libna uprla njegovi oblasti, ker je zapustil Gospoda, Boga svojih očetov.

Elijevo pismo

¹¹ Postavil je tudi višine po Judovem hribovju, zavêdel je jeruzalemske prebivalce v malikovanje in tako zapeljal Juda. ¹² Tedaj mu je prišlo od preroka Elija pismo, ki se je glasilo: »Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Ker nisi hodil po poteh svojega očeta Józafata in po poteh Judovega kralja Asája, ¹³ marveč si hodil po poteh Izraelovih kraljev in zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce v malikovanje, kakor je Ahábova hiša zapeljala Izraela v malikovanje, in ker si pomoril celo svoje brate, rodbino svojega očeta, ki so bili boljši od tebe:^** Db. v vlačuganje .Db. v vlačuganje .¹⁴ glej, zato bo Gospod hudo udaril tvoje ljudstvo, tvoje sinove in žene in vse tvoje imetje, ¹⁵ sam pa boš hudo zbolel, obolel boš na črevesju, dokler ti ne bo naposled črevo zaradi bolezni izlezlo.« ¹⁶ Gospod je podžgal proti Jorámu Filistejce in Arabce, ki prebivajo blizu Etiopcev.^* Ali Nubijcev ; db. Kušíjcev .¹⁷ Napadli so Judovo deželo, vdrli vanjo in zajeli vse imetje, ki so ga našli v kraljevi hiši, tudi njegove sinove in žene; noben sin mu ni ostal razen Joaháza, njegovega najmlajšega sina.

Jorám zboli in umre

(2 Kr 8,23–24)

¹⁸ Po vsem tem ga je Gospod udaril z neozdravljivo boleznijo v črevesju. ¹⁹ Minevali so dnevi, in ko sta se iztekli dve leti, mu je črevo zaradi bolezni izlezlo in je umrl v hudih mukah. Njegovo ljudstvo ni zakurilo kresa njemu v čast, kakor so ga zakurili v slovo njegovim očetom.^* v slovo : dodano.²⁰ Dvaintrideset let je imel, ko je postal kralj, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu. Odšel je, ne da bi se kdo žalostil. Pokopali so ga v Davidovem mestu, vendar ne v kraljevih grobovih.

Jorám

(1 Kr 22,51; 2 Kr 8,16–19)

Ahazjá

(2 Kr 8,25–29)

¹ Jeruzalemski prebivalci so namesto njega postavili za kralja njegovega najmlajšega sina Ahazjája; vse starejše je namreč pomorila tolpa, ki je z Arabci vdrla v tabor. Tako je postal kralj Ahazjá, sin Judovega kralja Joráma.

Ahazjája ubijejo

(2 Kr 9,27–29)

⁷ Bog pa je sklenil, da bo Ahazjáju v pogubo, ker je šel k Jorámu. Ko je namreč prišel tja, je šel z Jorámom nasproti Nimšíjevemu sinu Jehúju, ki ga je Gospod mazilil, da bi iztrebil Ahábovo hišo.

Upor Edómcev

(2 Kr 8,20–22)

⁸ Ko je torej Jehú opravljal sodbo nad Ahábovo hišo, je poiskal Judove kneze in sinove Ahazjájevih bratov, ki so bili v Ahazjájevi službi, in jih pobil. ⁹ Nato je iskal Ahazjája; ujeli so ga, ko se je skrival v Samariji, ga pripeljali k Jehúju in ga usmrtili. Potem so ga pokopali, kajti dejali so: »Sin Józafata je, ki je z vsem srcem iskal Gospoda!« Ahazjájeva hiša tako ni imela nikogar več, ki bi bil zmožen prevzeti kraljevo oblast.