Sanheríb grozi Jeruzalemu
13 V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Sanheríb šel nad vsa utrjena Judova mesta in jih osvojil. 14 Judov kralj Ezekíja je poslal asirskemu kralju v Lahíš sporočilo in rekel: »Pregrešil sem se. Obrni se od mene! Kar koli mi boš naložil, bom nosil.« Asirski kralj je tedaj Judovemu kralju Ezekíju naložil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata. 15 Ezekíja je izročil vse srebro, ki se je našlo v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše. 16 V tistem času je Judov kralj Ezekíja dal z vrat Gospodovega templja in s podbojev odluščiti zlato, s katerim jih je bil sam ukazal prekriti, in ga je dal asirskemu kralju. 17 Asirski kralj pa je poslal iz Lahíša Tartána, Rabsarísa in Rabšakéja z močno vojsko h kralju Ezekíju v Jeruzalem. Šli so in prišli pred Jeruzalem. Ko so dospeli, so se ustavili pri vodovodu h gornjemu zbiralniku, ob cesti k Belivčevemu zemljišču * 18 in poklicali kralja. Tedaj so prišli k njim dvorni oskrbnik Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec Asáfov sin Joáh. 19 Rabšaké jim je rekel: »Povejte Ezekíju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšna je opora, na katero se zanašaš? 20 Misliš, da so gole besede že izkušenost in moč za vojskovanje? Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl? * 21 Zdaj, glej, se zanašaš na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, ki se opre nanj, zadere v dlan in jo predre. Tak je faraon, egiptovski kralj, za vse, ki se zanašajo nanj. 22 Če pa mi porečete: ›V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‹ – mar ni to on, čigar višine in oltarje je Ezekíja odstranil ter Judu in Jeruzalemu rekel: ›Pred tem oltarjem v Jeruzalemu molite!‹ 23 Zdaj torej sprejmi izziv mojega gospodarja, asirskega kralja: dam ti dva tisoč konj, če premoreš jezdece, da jih posadiš nanje! 24 Kako boš odbil enega samega, čeprav najnižjega častnika mojega gospodarja, ko se glede konj in konjenikov zanašaš na Egipt! 25 In naposled, ali sem brez Gospodove volje prišel nad ta kraj, da ga opustošim? Gospod mi je rekel: Pojdi nad to deželo in jo opustoši!« 26 Tedaj so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govôri s svojimi hlapci po aramejsko! Saj razumemo. Ne govôri z nami po judovsko, ker to sliši ljudstvo, ki je na obzidju!« 27 Rabšaké jim je rekel: »Me je mar moj gospodar poslal, da govorim te besede le tvojemu gospodarju in tebi, in ne tudi možem, ki sedijo na obzidju in bodo morali z vami vred jesti svoje blato in piti svoj seč?« 28 Tedaj se je Rabšaké ustopil in po judovsko zaklical na ves glas: »Poslušajte besedo velikega kralja, asirskega kralja! 29 Takole govori kralj: Naj vas Ezekíja ne zavaja, kajti ne bo vas mogel rešiti iz moje roke. 30 Naj vam Ezekíja ne vliva zaupanja v Gospoda in ne govori: Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju. 31 Ne poslušajte Ezekíja! Tako namreč govori asirski kralj: Sklenite prijateljstvo z mano in prestopite k meni, pa bo vsak lahko jedel sadove svoje trte in smokve in pil vodo iz svoje kapnice, 32 dokler ne pridem in vas ne vzamem v deželo, podobno vaši, v deželo žita in novega vina, deželo kruha in vinogradov, deželo oljk in medu, da boste živeli in ne umrli. Nikar ne poslušajte Ezekíja, ker vas zapeljuje, ko pravi: ›Gospod nas bo rešil!‹ 33 Mar so bogovi narodov mogli rešiti svojo deželo iz rok asirskega kralja? 34 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? So morda rešili Samarijo iz mojih rok? 35 Kateri izmed bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz mojih rok? Pa naj bi Gospod rešil Jeruzalem iz mojih rok!« 36 Ljudstvo pa je molčalo in mu ni odgovorilo niti besede. Kraljev ukaz se je namreč glasil: »Ne odgovarjajte mu!« 37 Nato so dvorni oskrbnik Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec Asáfov sin Joáh prišli s pretrganimi oblačili k Ezekíju in mu sporočili Rabšakéjeve besede.Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia