1 Samuel 29 29 de 31 capítols

Filistejci ne zaupajo Davidu

David premaga Amalečane

Savel pade v boju

(1 Krn 10,1–12)

¹ Filistejci so zbrali vso svojo vojsko v Aféku, Izraelci pa so se utaborili ob studencu, ki je v Jezreélu. ² Ko so filistejski knezi šli mimo po stotnijah in po tisočnijah in so nazadnje David in njegovi možje šli mimo z Ahíšem, ³ so filistejski poglavarji rekli: »Kaj so ti Hebrejci?« Ahíš je rekel filistejskim poglavarjem: »Ali ni to David, služabnik Savla, Izraelovega kralja, ki je bil zdaj z menoj leto in dan, pa nič nisem našel na njem od dneva, ko se mi je pridružil, do tega dne?« ⁴ Filistejski poglavarji pa so se vznejevoljili nad njim in mu rekli: »Vrni tega moža! Naj se vrne v svoj kraj, ki si mu ga določil! Naj ne hodi z nami v boj, da nam ne bo nasprotnik v boju! S čim naj bi se priljubil svojemu gospodu, če ne z glavami teh mož?^* Db. in padel nanj ; podobno v v. 5.⁵ Ali ni to David, ki so mu med rajanjem izmenoma prepevali:
›Savel jih je pobil na tisoče,
David pa na desettisoče?‹« ⁶ Ahíš je tedaj poklical Davida in mu rekel: »Kakor živi Gospod, iskren si in dobro bi bilo v mojih očeh, če bi odhajal in prihajal z menoj na vojsko, kajti na tebi nisem našel hudobije od dneva, ko si prišel k meni, do tega dne. A v očeh knezov nisi dober. ⁷ Tako se zdaj vrni in pojdi v miru in ne stori ničesar, kar je slabo v očeh filistejskih knezov.« ⁸ David je rekel Ahíšu: »Kaj pa sem storil? Kaj si našel na svojem služabniku od dneva, ko sem pred teboj, do tega dne, da ne bi smel priti in se bojevati proti sovražnikom svojega gospoda kralja?« ⁹ Ahíš je odgovoril in rekel Davidu: »Vem, kajti v mojih očeh si dober kakor Božji angel. Toda filistejski poglavarji so rekli: ›Naj ne gre z nami v boj!‹ ¹⁰ In zdaj, vstani zgodaj zjutraj s služabniki svojega gospoda, ki so prišli s teboj! Vstanite zgodaj zjutraj, in ko vam bo zora zasvetila, pojdite!« ¹¹ David in njegovi možje so zgodaj vstali, odšli zjutraj in se vrnili v deželo Filistejcev. Filistejci pa so šli v Jezreél.

Filistejci ne zaupajo Davidu

David premaga Amalečane

Savel pade v boju

(1 Krn 10,1–12)

¹ Ko je David s svojimi možmi tretji dan prišel v Ciklág, so Amalečani vdrli proti jugu in v Ciklág. Udarili so Ciklág ter ga požgali z ognjem. ² Ujeli so žene, ki so bile v njem, od majhnih do velikih. Usmrtili niso nikogar, ampak so jih odpeljali in šli svojo pot. ³ Ko je David s svojimi možmi prišel v mesto, glej, je bilo požgano z ognjem, njihove žene, njihovi sinovi in njihove hčere pa so bili ujeti. ⁴ David in ljudstvo, ki je bilo z njim, so povzdignili glas in jokali, dokler niso od joka onemogli.^* Db. in padel nanj ; podobno v v. 5.⁵ Tudi obe Davidovi ženi, Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmélčana Nabála, sta bili ujeti. ⁶ David je bil zelo v stiski, ker so ljudje govorili, da ga bodo kamnali, kajti vsemu ljudstvu je bilo bridko pri duši, vsakemu zaradi njegovih sinov in njegovih hčera. David pa se je okrepil v Gospodu, svojem Bogu. ⁷ David je rekel duhovniku Abjatárju, Ahimélehovemu sinu: »Prinesi mi, prosim, efód!« Abjatár mu je prinesel efód. ⁸ David je vprašal Gospoda: »Ali naj zasledujem to roparsko drhal? Jo bom dohitel?« Rekel mu je: »Zasleduj! Kajti zagotovo boš dohitel, zagotovo boš rešil.« ⁹ David je torej šel s šeststo možmi, ki so bili z njim. Ko so prišli do potoka Besórja, so tisti, ki so zaostajali, obstali, ¹⁰ David pa jih je s štiristo možmi zasledoval še naprej. Obstalo pa je dvesto mož, ki so bili preveč izčrpani, da bi mogli iti čez potok Besór. ¹¹ Na polju so našli Egipčana in ga pripeljali k Davidu. Dali so mu jesti kruha in piti vode, ¹² dali so mu tudi kos smokvinega kolača in dva posušena grozda. Potem ko je jedel, se je njegov duh vrnil vanj, kajti tri dni in tri noči ni bil jedel kruha ne pil vode. ¹³ David mu je rekel: »Čigav si in od kod si?« Rekel je: »Egiptovski mladenič sem, suženj Amalečana. Moj gospod me je odpustil, ker sem pred tremi dnevi zbolel. ¹⁴ Vpadli smo v južno stran Keretéjcev, v to, kar pripada Judu, in v južno stran Kalébovo ter požgali Ciklág z ognjem.« ¹⁵ David mu je rekel: »Ali me hočeš peljati k tej drhali?« Rekel je: »Prisezi mi pri Bogu, da me ne boš dal usmrtiti in me ne boš izročil v roko mojemu gospodu, pa te popeljem k tej drhali.« ¹⁶ Popeljal ga je, in glej, bili so razkropljeni po površju vse dežele, jedli so, pili in se zabavali zaradi vsega velikanskega plena, ki so ga vzeli iz filistejske dežele in iz judovske dežele. ¹⁷ David jih je pobijal od popoldneva do večera drugega dne, tako da ni ušel nobeden izmed njih razen štiristo mladih mož, ki so zajahali kamele in pobegnili. ¹⁸ Tako je David rešil vse, kar so Amalečani vzeli; tudi obe svoji ženi je David rešil. ¹⁹ Nikogar niso pogrešali, od najmanjšega do največjega, do sinov in hčera, od plena do vsega, kar so jim vzeli; vse je David vrnil. ²⁰ Vzel je vso drobnico in govedo. Tisti, ki so gnali to čredo, so govorili: »To je Davidov plen.« ²¹ Ko je David prišel do dvesto mož, ki so bili preveč izčrpani, da bi šli za Davidom in jih je pustil sedeti pri potoku Besórju, so šli naproti Davidu in naproti ljudstvu, ki je bilo z njim. David je pristopil k tem ljudem in jih pozdravil. ²² Vsi hudobneži in ničvredneži izmed mož, ki so šli z Davidom, pa so spregovorili in rekli: »Ker niso šli z nami, jim ne dajmo nič od plena, ki smo ga rešili, razen vsakemu njegovo ženo in njegove otroke; te naj odpeljejo in odidejo!« ²³ David pa je rekel: »Ne storite tako, bratje moji, s tem kar nam je dal Gospod! Obvaroval nas je in nam dal v roko to drhal, ki je prišla nad nas. ²⁴ Kdo bi vas poslušal v tej stvari? Kajti kakršen je delež tistega, ki je šel v boj, takšen bodi delež onega, ki je ostal pri prtljagi; enako naj si razdelijo!« ²⁵ Tako je bilo od tega dne naprej. Postavil je to za zakon in za pravo za Izraela do tega dne. ²⁶ Ko je David prišel v Ciklág, je poslal od plena Judovim starešinam, svojim rojakom, in rekel: »Glejte, blagoslov za vas od plena Gospodovih sovražnikov,« ²⁷ tistim v Betelu, tistim v Ramát Negebu, tistim v Jatírju, ²⁸ tistim v Aroêrju, tistim v Sifmótu, tistim v Eštemói, ²⁹ tistim v Rahálu, tistim v mestih Jerahmeélovcev, tistim v mestih Kenéjcev, ³⁰ tistim v Hormi, tistim v Bor Ašánu, tistim v Atáhu, ³¹ tistim v Hebrónu in vsem krajem, koder je hodil David s svojimi možmi.

Filistejci ne zaupajo Davidu

David premaga Amalečane

Savel pade v boju

(1 Krn 10,1–12)

¹ Ko so se Filistejci bojevali z Izraelom, so Izraelci zbežali pred Filistejci in popadali smrtno ranjeni na gori Gilbói. ² Filistejci so dohiteli Savla in njegove sinove; Filistejci so pobili Savlove sinove Jonatana, Abinadába in Malkišúa. ³ Boj je bil za Savla težak; našli so ga lokostrelci in strelci so ga hudo ranili. ⁴ Tedaj je Savel rekel svojemu oprodu: »Izderi svoj meč in me prebodi z njim, da me ne pridejo ti neobrezanci prebadat in zasmehovat!« Njegov oproda pa ni hotel, ker se je silno bal. Zato je Savel zgrabil meč in se nasadil nanj.^* Db. in padel nanj ; podobno v v. 5.⁵ Ko je oproda videl, da je Savel mrtev, se je tudi sam nasadil na svoj meč in umrl z njim. ⁶ Tako so tisti dan umrli hkrati Savel, njegovi trije sinovi, njegov oproda in tudi vsi njegovi možje. ⁷ Ko so Izraelci, ki so bili onkraj doline, in tisti onkraj Jordana videli, da so Izraelci zbežali in da so Savel in njegovi sinovi mrtvi, so zapustili svoja mesta in zbežali. Prišli so Filistejci in se naselili v njih. ⁸ Drugo jutro so prišli Filistejci pobite oropat. Ko so našli Savla in njegove tri sinove, ki so padli na gori Gilbói, ⁹ so njemu odsekali glavo, mu izropali bojno orožje in poslali sle po vsej deželi Filistejcev, da bi oznanili veselo novico v hiši njihovih malikov in ljudstvu. ¹⁰ Njegovo orožje so položili v Astartino hišo, njegovo truplo pa pribili na obzidje Bet Šeána. ¹¹ Ko so prebivalci Jabéš Gileáda slišali, kaj so Filistejci storili Savlu, ¹² so vstali vsi hrabri možje in hodili vso noč ter Savlovo truplo in trupla njegovih sinov vzeli z obzidja Bet Šeána. Ko so prišli v Jabéš, so jih tam sežgali. ¹³ Potem so vzeli njihove kosti in jih pokopali pod tamarisko v Jabéšu ter se postili sedem dni.