← Anterior 1 Makabejci 7 Següent →
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Demetrij I. se polasti kraljestva

(2 Mkb 14,1–14)

1 Leta 151 je Demetrij, Selevkov sin, pobegnil iz Rima, s peščico mož prišel v obmorsko mesto in tam zavladal. * 2 Ko se je namenil stopiti v kraljevsko palačo svojih očetov, je vojaštvo zgrabilo Antíoha in Lizija, da bi mu ju izročilo. 3 Ko je izvedel za stvar, je rekel: »Nikar mi ne kažite njunih obrazov!« 4 In vojaki so ju ubili in Demetrij je sédel na prestol svojega kraljestva. 5 Tedaj je prišlo k njemu vse, kar je bilo brezvestnih in brezbožnih ljudi v Izraelu. Vodil jih je Alkim, ki si je želel postati véliki duhovnik. * 6 Kralju so zatožili izraelske ljudi in rekli: »Juda je s svojimi brati vred pobil vse tvoje prijatelje in nas razkropil zunaj naše dežele. 7 Pošlji torej moža, ki mu zaupaš, in ta naj si gre ogledat vse razdejanje, ki ga je Juda povzročil pri nas in v kraljevi deželi. Naj jih kaznuje, nje in vse njihove pomagače.«

Bakhíd in Alkim divjata po Judeji

8 Kralj je izbral Bakhída, enega od kraljevih prijateljev. Ta je upravljal deželo onkraj reke, bil je mogočnik v kraljestvu in zvest kralju. 9 Poslal ga je skupaj z brezbožnim Alkimom. Temu je podelil véliko duhovništvo in mu ukazal, naj se maščuje nad sinovi Izraela. 10 Odrinila sta z veliko vojsko in prišla v Judejo. K Judu in njegovim bratom je odposlal sle z zvijačnimi mirovnimi predlogi. 11 Izraelci pa jim niso nasedli, saj so videli, da so prišli z veliko vojsko. 12 Vendar se je pri Alkimu in Bakhídu zbrala skupina pismoukov, da bi poiskala pravično rešitev. 13 Med sinovi Izraela so bili prvi, ki so se potegovali za mir pri njih, hasidejci. 14 Rekli so namreč: »Z vojaštvom je prišel duhovnik iz Aronovega rodu in ta nam ne bo prizadel krivice.« 15 Alkim se je miroljubno pogovoril z njimi in jim s prisego zagotovil: »Ne vam ne vašim prijateljem ne bomo prizadeli nič hudega.« 16 Verjeli so mu, on pa je dal prijeti med njimi šestdeset mož in jih v enem samem dnevu pobiti, v skladu s tem, kar je pisano:
17 »Meso tvojih svetih in njih kri so razmetali okrog Jeruzalema
in ni ga bilo, ki bi jih pokopal.«
18 Tedaj je strah in trepet pred njimi prevzel vse ljudstvo. Rekli so: »V teh ljudeh ni ne resnicoljubnosti ne pravičnosti, saj so prekršili dogovor in prisego, ki so jo dali.« * 19 Bakhíd je odrinil iz Jeruzalema in se utaboril v Bet Zajitu. Dal je prijeti mnoge izmed pribežnikov, ki so se mu pridružili, in tudi nekatere iz ljudstva, jih poklal in vrgel v velik vodnjak. 20 Deželo je prepustil Alkimu in pustil ob njem vojsko, da bi mu bila v oporo, nato pa se je vrnil h kralju. 21 Alkim se je trudil za to, da bi postal véliki duhovnik, 22 in okrog njega so se zbrali vsi, ki so sejali zmedo med ljudstvom. Ti so zagospodarili nad Judovo deželo in povzročili mnogo hudega v Izraelu. 23 Juda je videl vse gorje, ki so ga Alkim in njegovi privrženci prizadeli sinovom Izraela: bili so slabši od poganov. 24 Na široko je obredel vse judovsko ozemlje, se maščeval nad odpadniki in jim onemogočil, da bi se gibali po deželi.

Kralj pošlje proti Judu Nikánorja

(2 Mkb 14,15–15,19)

25 Ko pa je Alkim uvidel, da je Juda s svojimi privrženci postal močnejši, in spoznal, da se jim ne more upirati, se je vrnil h kralju in jih obsul s hudimi obtožbami.